SPOR MED PAPEŽEM IN POSVETNIM VLADARJEM (CESARJEM) Flashcards
BOJ ZA INVESTITURO
Spor je potekal zaradi tega, ker niso vedeli kdo ima pravico do umeščanja škofov (ali posvetni vladar ali papež).
ZA KAJ SE BORIJO/PROTI ČEMU
Najprej na svojo stran duhovščino pridobi Frankovska država in nato Sveto rimsko cesarstvo. Škofe so na položaje in posestva umeščali oni. Posvetni vladarji imajo velik vpliv, kar Cerkev zelo moti.
Borijo se za neodvisnost Cerkve od cesarske oblasti.
SAMOSTAN CLUNY
Zahteva po prenovi Cerkve (glavni spodbudnik Benediktinski samostan Cluny, prizadevajo si za reforme meniškega življenja, da se vloga umeščanja vrne nazaj papežu):
• Duhovniki živijo vse bolj posvetno življenje (predajajo se posvetnim užitkom)
• Cerkvi vse bolj le za pridobitev dohodkov
• SIMONIJA (nakup cerkvenih služb)
• NEPOTIZEM (prednost zaposlovanja sorodnikov v Cerkvi)
• CELIBAT (kršijo ga in se poročajo, ter imajo otroke)
• LAIČNO (laiki=posvetni) INVESTITURO (da naj škofe umešča/imenuje papež in ne cesar)
SIMONIJA
Nakup cerkvenih služb
NEPOTIZEM
Prednost za cerkvene službe imajo sorodniki
CELIBAT
Ga kršijo
Se poročajo in imajo otroke
LAIČNA INVESTITURA
Posvetna, da škofe umešča papež in ne posvetni vladar/cesar
PAPEŽEV DIKTAT
1075
Pripravili pravniki
MED KOM POTEKA BOJ
Gregor II. in Henrik IV.
ZAHTEVE HENRIKA IV.
- Ni priznal papeške diktature
- Še vedno je umeščal škofe
- Gregorja VII. ni priznal za papeža
KAJ STORITA
Drug drugega izobčita iz položaja
INVESTITURA
INVESTITURA je dodelitev službenega položaja z umestitvijo in prodajo INSIGNIJ (zunanja znamenja službe), pri škofih prstan in palica, pri papežu krona in palica. Predaja posestev.
INSIGNIJE
Zunanja znamenja službe
Škof: prstan+palica
Papež: krona+palica
ODGOVOR GREGORJA II.
- Henrik IV. v sinodi v Wormsu zahteva odstavitev papeža
* Želi pokoro pred papežem (sabo)
VIŠEK
Višek spora leta 1077 na gradu Canossa (južno od Padske nižine). Sem se umakne papež iz Rima. Henrik IV. je 3 dni v spokorniških oblačilih (bos, oblečen v belo haljo) čakal, da ga papež sprejme. Ta se spokori in prizna glavno vlogo papežu.
KDAJ SE KONČA
1122
RAZREŠITEV
Konkordat v Wormsu
Podpisala papež Kalist II. in Henrik V.
KAJ JE PISALO V KONKORDATU
- Kralj se je odpovedal umeščanju škofov na njihove cerkvene položaje, ohranil pa je njihovo umeščanje na državna posestva (regalije)
- Cerkev je postala neodvisna od posvetne oblasti in je lahko svobodno izbirala škofe.
KONKORDAT
Sporazum
KDO UMEŠČA ŠKOFE PO KONKORDATU
Kardinali
KRIVOVERSKA GIBANJA
Papeži zmagoslavja niso dolgo uživali, saj so se sredi 12. stoletja v evropskem prostoru že začela pojavljati prva krivoverska gibanja oziroma herezije. Najbolj razširjeno je bilo katarsko gibanje, proti kateremu je Cerkev vodila celo križarsko vojno.
INKVIZICIJSKA SODIŠČA
Cerkev je osnovala posebna inkvizicijska sodišča, ki so preganjala krivoverce.
SPOR MED FRANCOSKIM KRALJEM IN PAPEŽEM
Filip II. Lepi in Bonifacij VIII.
KAJ ŽELI FILIP II.
- Francoski kralj je želel obdavčiti francosko duhovščino
- Francozi tudi želeli položaj papeža
- Kdo naj ima glavno vlogo pri zadevah v Franciji?
- Filip II. ima velik vpliv nad severno italijanskimi mesti –> prek njih vpliva na papeško blagajno.
KAJ SE ZGODI LETA 1300
Papež leta 1300 razglasi Sveto leto (kdor bo romal v Rim, mu bo odpustil vse grehe, !proti plačilu!) –> želel utrditi svoj položaj.
REZULTAT
- Francoz pride na mesto papeža (1309 Bordojski nadškof –> papež Klemen V. )
- Sedež Cerkve iz Rima v Avignon (1378)
- Razkol na zahodu (dva papeža –> en v Avignonu in en v Rimu)
- Cerkev spet enotna šele v 15. stoletju
