RAZSVETLJENI ABSOLUTISTI Flashcards
RAZSVETLJENI ABSOLUTISTI
Razsvetljeni absolutisti sprejemajo ideje razsvetljenskih mislecev in pod njihovimi idejami vladajo.
Kralji se imajo za prve služabnike v državi, ki služijo v dobro državljanov.
RAZSVETLJENCI
Filozofski misleci, ki se s svojimi idejami razlikujejo od ostalih in z njimi kritizirajo mučenje, čarovniške procese, fevdalizem, absolutizem,…
FRANCIS QUESNAY
francoski ekonomist in izobraževalni vodja
uvede FIZIOKRATIZEM
FIZIOKRATIZEM
gospodarska teorija, ki da prednost kmetijstvu, ga zagovarja, temelj je zemlja
VLADARJI POD VPLIVOM IDEJE FIZIOKRATIZMA (KAJ NAREDIJO)
Pod vplivom teorije so nekateri vladarji začeli uveljavljati številne nove reforme na področju kmetijstva: dedni zakup zemlje, omejijo število dni tlake (maksimalno koliko fevdalcev na enkrat je lahko fevdalec poklical), kmetje postanejo osebno svobodni, niso več povezani na zemljo.
KAJ JE ZNAČILNO ZA RAZSVETLJENCE IN RAZSVETLJENE ABOSLUTISTE
Zagovarjajo versko svobodo vseh ljudi, tudi judom.
SPREMENJEN KAZENSKI SISTEM
prepovejo mučenje v času zasliševanj
protičarovniški procesi so zavračani
posebna sodišča za kmete
KAJ SE ZGODI POD RAZSVETLJENSTVOM
Še se zmanjša vpliv plemstva in cerkve zaradi omenjenih idej
Zunanja politika ostane enaka, vladarji si še vedno želijo čim več ozemlja
RAZSVETLJENSTVO OSNOVE
Višek v Franciji v 18. stoletju
Začne se v Angliji v 17. stoletju (angleški empiricistični filozof in politični mislec je John Locke)
IDEJE RAZSVETLJENCEV (5)
poudarjajo moč razuma, želijo razsvetliti razum
v ospredju je človek, narava, enakost vseh, svoboda
kritizira cerkev, absolutizem in fevdalizem
poudarjajo naravno pravo in pravice: temeljne svoboščine (življenje, svoboda, enakost vseh pred zakonom, ne glede na to, kdo so, pravica do lastine, ki je prej npr. kmetje niso imeli, svoboda mišljenja, vere …)
pomembna je IZOBRAZBA, ZNANJE – pride do razvoja znanosti
ENCIKLOPEDIJE
Splošne ali specifične, združijo vse dotedanje znanje na vseh področjih, izhajale v Franciji od leta 1751-1772
Jean le Rond d’Alembert in Denis Diderot sta bila urednika enciklopedije
VOLTAIRE IDEJE (5) IN DELA (2)
Verska strpnost
Odprava mučenja in inkvizicije (zatiranje krivoverstva)
Enakost pred zakonom
Odprava privilegijev fevdalcev in duhovščine
Osebna svoboda podložnikov
DELA: Kandid ali Optimizem, Angleška pisma
CHARLES DE SECONDAT, BARON DE MONTESQUIE IDEJE (1) IN DELA (2)
Delitev oblasti na sodno, izvršno in zakonodajno
DELA: Perzijska pisma in O duhu in zakonu (zagovarja, da se oblast deli na tri veje, sodno (sodišče), zakonodajno (skupščina in izvršno (kralj)
JEAN-JACQUES ROUSSEAU IDEJE (2) IN DELA (3)
Ljudska suverenost
Družbena pogodba
DELA: razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi in Družbena pogodba (med ljudstvom in vladarjem, ljudstvo ima pravico odstraniti vladarja, če si to želi, ne Bog, itd.)