FRANCIJA Flashcards
UVOD (OD KJE SE JE DRŽAVA RAZVILA, KDO JE VLADAL, KDAJ SO IZUMRLI)
Razvije iz zahodnega Frankovskega kraljestva
987 je izumrla Karolinška dinastija Frankov, to je prelomnica, za njimi pride do oblasti družina KAPETINGOV, ki so vladali na tem območju do leta 1338
Družina Valois vlada do leta 1589
KONFLIKT MED KRALJEM IN FEVDALCEM
KRALJ: centralizacija, sam hoče imeti posest v lasti
FEVDALCI: hoteli vladati na svojih posestvih –> partikularizem
KAPETINGI (+ANGLEŽI) IN SPOR MED PAPEŽEM
Kapetingi so imeli zelo šibko oblast v državi, kraljeva posest je bila na zelo majhnem območju, ob reki Seni in Loari; mesta, ki jih imajo v posesti: Pariz, Orleans, drugod so vladali fevdalci
Problem teh kraljev predstavljajo tudi angleški kralji, ki so pridobili na posesti v Franciji in jih na ta način ogrožali
Kasneje jim je uspelo odgnati večino Angležev iz ozemlja, spet je rasla moč centralne oblasti in kralja
Filip IV. Lepi je prišel v spor s papežem Bonifacijem VIII. – papeštvo se prestavi v Avignon
STOLETNA VOJNA
1337-1453
VZROKI ZA STOLETNO VOJNO
Angleži posesti
želeli pravico do kraljev angleškega rodu
oblast nad Gasponijo so hoteli Angleži
kdo bo imel vpliv nad FLANDRIJO (trgovina)
Škoti so se želeli osamosvojiti
RAZPLET STOLETNE VOJNE (VOJNA DVEH ROŽ)
Po zmagi Francozov in izgnanstvu Angležev se pospeši centralizacija države.
Ob koncu zavzeli mesto Bordeaux (1453).
Angleži so bili izgnani iz vseh območji na celini.
Vojna dveh rož je vojna med dvema angleškima družinama – notranji boji Anglije so tudi eni izmed razlogov za propad Angležev v vojni.
IVANA ORLEANSKA IN NJENA VLOGA
Francosko dekle, ki je zaznamovalo vojno je IVANA ORLEANSKA –> imela je verska videnja, prevzela poveljstvo v odločilni bitki za Orleans.
Potem pade v angleško ujetništvo, sodijo ji kot čarovnici in jo zažgejo, leta 1920 jo Francozi razglasijo za svetnico.
STANJE V FRANCIJI PO STOLETNI VOJNI
Torej, moč kraljeve oblasti se začne krepiti sredi 15. stoletja po zmagi nad Angleži.
Krepijo si tudi posest, vzpostavi se več posesti v rokah kraljev , vzpostavijo se STALNI DAVKI.
Začne se absolutistični način vladanja.
V Franciji se razvija absolutizem počasneje kot v Španiji, a je trdnejši.
V 16. stoletju so Francijo zaznamovale verske vojne.
KARDINAL RICHELIU (RDEČA EMINENCA) (9)
deloval v 17. stoletju v času absolutizma v Franciji
utemeljeval z geslom, ki velja za vse: »Un roi, une foi, une loi!« - »En kralj, ena vera, en zakon!«
ni več sklicevanja generalnih stanov, reformacija = kalvinistična stran v Franciji zaradi česar se pri njih uveljavi poseben položaj HUGENOTOV (predstavniki kalvinizma)
kralji dobijo vpliv nad pokrajinsko upravo, vse je seveda centralizirano
v province pošiljajo svoje uradnike
VIŠJE PLEMSTVO izgublja na moči, pristojnosti in pravu
uvede se stalna kraljeva vojska, ki je tudi razlog za izgub moči fevdalcev
v času mladoletnosti Ludvika XIV. vlada namesto njega kardinal Mazarin, ki je nadaljeval predhodnikovo delo, da bi čim bolj zmanjšal vpliv plemstva, da se to ne bi upiralo
po smrti Mazarina začne vladati Ludvik leta 1661
LUDVIK XIV. (SONČNI KRALJ) (12)
pripada mu rek » L’etat cest moi!« - »Država sem jaz!« (on ima vse v oblasti, predstavlja državo)
odpravi položaj prvega ministra
oblast mu je bila, tako kot vsem absolutističnim vladarjem, dana od Boga, po božji pravici, saj je on božji zastopnik na Zemlji
Sončni kralj, simbol sonca, ker je oboževal balet in v eni izmed predstav nastopal kot to
sprejema odloke brez ugovorov
dal je urediti zakone v skupno zbirko, da bi imeli vsi te zakone lahko v pogled
uredil finance
naslanja se na meščane
povečuje se uradniški aparat, kar pa je drago
denar je rabil za vojsko, življenje na dvoru in za uradnike
MERKANTILIZEM: izvozna trgovina, obrt, manufaktura, zavračajo kmetijstvo
gradil ceste, prekope in kanale za razvoj trgovine
v Versaillesu ima dvor, ki je bil kasneje zgled vsem dvorom v EU, znameniti so vrtovi, simbol oz. CEREMONIALA predstavlja dvor
NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA FRANCIJE (6)
upravna razdelitev dežele na upravne enote, na čelu le-teh so INTENDANTI, ki delajo po načelu kralja
vero je določil kralj, predstavniki kalvinistov so, kot že rečeno Hugenoti, ki so bili preganjani
nekaj časa so imeli versko svobodo, ko je veljal Nantski edikt, izdan leta 1598 – ta je bil leta 1685 preklican in posledično je bila izgubljena verska svoboda Hugenotov
cilj kralja: čim več zavzeti, vodi osvajalno (napadalno) politiko
ogromno denarja gre tudi za njegovo osebno gardo, ki ga ščiti in le 3. stan –> kmetje plačujejo davke in nimajo urejenega davčnega sistema in denar za Versailles –> država se začne vse bolj zadolževati, ker je država tik pred bankrotom
zaradi vseh teh razlogov so bili ljudje nezadovoljni in kasneje pride tudi do revolucije
3. stan je bil v pomanjkanju, revščini, slabe letine so jim položaj se poslabšale …