PROTIREFORMACIJA

Question 1

zwinglijanstvo

Answer 1

• Bolj radikalno kot Luter,
• Zavzemali so se za preprostost cerkva (odpravili orgle, oltar, petje),
• Začelo v Zürichu in se hitro širilo,
• Zwingli bil pod vplivom humanizma, posledično tudi antike,
• Kot temelj postavlja biblijo, da je glavna avtoriteta v cerkvenih zadevah,
• Velik vpliv nanj je imel Erazem Rotterdamski, ki ga je opozoril na Sveto pismo in spodbudil k cerkveni reformi,
• Mesta uprava je z njim sodelovala,
• 1523 Zwingli pripravil program s 67 tezami, ki so trdile, zakaj bi moralo mesto Zürich postaviti za temelj božje besede. Bistvo pa je bilo odpravitev starega cerkvenega redu – zapirali samostane, odpuščali duhovnike…
• Cerkvena posest je prišla v roke mestne uprave,

Question 2

nasprotniki zwinglijanstva

Answer 2

• Katoliški kantoni: Švica je razdeljena na KANTONE,
• Protestanti v Nemčiji so se z njimi križali v nekaterih pogledih, (v Nemčiji – Luter učil da je kruh Kristusovo telo, Zwingli učil da kruh le pomeni Kristusovo telo),
• Anabaptisiti ali prekrščevalci: kmetje med katerimi se je širila reformacija, oni so si želeli tudi družbenih sprememb.

Question 3

bitka med zwinglijanci in nasprotniki

Answer 3

Pot se konča v bitki, ki je potekala med krščanskimi kantoni. Zürich bil poražen, Zwingli pa je v bitki padel. Bitka se je zgodila 11. 10. 1531 pri Keppnu. Mir ki je bil sklenjen, imenovan KAPELSKI MIR, je podlaga za razumevanje med katoličani in protestanti.

Question 4

calvin

Answer 4

• Zavzemal se za preprosto/skromno cerkev, odpoved vsega (sveč, …),
• V središču je pridiga, ki pa jo obdajo s prepevanjem psalmov in molitvami,
• Glavna naloga cerkve je slavljenje Boga,
• Prihajal iz Ženeve,
• Pripravil program: ŽENEVSKI CERKVENI RED,
• Leta 1533 je bil izgnan, 1541 pa se je vrnil in uresničil program,

Question 5

kalvinizem

Answer 5

Cerkvena ureditev izhaja iz cerkvenih občin. Organi teh občin: pastorji, učitelji, pridigarji … Oni so sestavljali vladajoči del in iz njih je bil sestavljen KONZISTORIJ – cerkveni svet, ki se kasneje preimenuje v PREZBITERIJ.
Naloge sveta:
- Širjenje vere,
- Nadzor nad življenjem ljudi/duhovnikov: da hodijo v cerkev, uvajali neko moralno življenje, ne razuzdano, skromno življenje. Za prestopnike pa so bile uvedene tudi kazni.

Question 6

predestinacija

Answer 6

kalvinizem

– da je življenje določeno vnaprej, ter kje in kako boš končal.

Question 7

ženevski svet

Answer 7

Po 1555 so imeli večino v ženevskem svetu, ki pa je bil pomemben zaradi:

• nova smer reformacije
• Ženeva je mesto, kamor prihajajo begunci, so bili preganjani zaradi verskih vzrokov (zbirališče beguncev preganjanih zaradi vere)
• Ženeva je središče šolanja TEOLOGOV (evangeličanskih), od tu so šli oni naprej širiti vero v različne dežele in tam začeli ustvarjati različne verske skupnosti

Question 8

ženevski nauk

Answer 8

obrtniki, rokodelci, trgovci še.

Question 9

švica dve smeri kaj najstane

Answer 9

V Švici sta dve smeri reformacije  pride do sporazuma med Ženovo in Zürichom. Zakaj je to pomembno? Nastane enotne protestantska švicarska državna cerkev.
OPOMBA: Ideje so bile pri vseh smereh reformacije zelo podobne.
Zahodne nemške pokrajine, Ogrska, Poljska, Nemčija, Francija.
Kalvinisti v Franciji so hugenoti.

Question 10

prekrščevalci

Answer 10

Anabaptisti ali prekrščevalci so pripadniki radikalnega versko-družbenega gibanja v dobi reformacije.
V dvajsetih letih 16. stoletja so izšli iz radikalnejših stališč nekaterih privržencev Ulricha Zwinglija. Združevali so se v maloštevilnih skupnostih. Zavzemali so se za uresničitev cerkve Nove zaveze na osnovi svobodne odločitve, zasebnega razodetja. Zato so zavračali veljavnost krsta ob rojstvu in zahtevali ponovno krščevanje odraslih. Strogi do sebe so zahtevali veljavnost načel Svetega pisma tudi v socialnih in ekonomskih družbenih odnosih. Zagovarjali so poslušnost do oblasti, istočasno pa so odklanjali sodelovanje v državnih službah in v vojski. Zagovarjali so strogo cerkveno disciplino, a so odklanjali državno Cerkev. Poleg Svetega pisma jim je bil vir vere tudi lastna preroška razsvetljenost, spiritualizem. S tem so prišli v nasprotje z luteranci in reformiranimi, ki so anabaptiste preganjali kot krivoverce.
prekrščevalci = kmetje so zahtevali pravice v družbi, da bi jih sprejeli, ker so uporni se proti njim ustvarijo sekti, razne skupine

Question 11

protireformacija zakaj, kdaj, osnovne info

Answer 11

• Težnja po prenovi katoliške cerkve in ureditev ugleda po reformi cerkve
• Od sredine 16 do sredine 17. stol.
• Višek je 30 letna verska vojna
• Najmočnejša, kjer so vladarji ostali zvesti rimskemu papežu, med prebivalci pa se je razširila reformacija
• Najbolj sodelujejo Pavel III., Pavel IV. in Klemen VII.
• Vladarji jo podpirajo, ker dobijo okrepitev oblasti

Question 12

jezuiti osnovni podatki

Answer 12

• Začetenik je Ignacij Jolojski, ki poveže svoje prijatelje s z namenom, da služijo bogu, k odrešenju, so poslušni papežu
• S strani papeža so potrjeni 1540 kot cerkveni red, potrdi jih papež Pavel III.
• So najpomembnejša sila proti reformaciji
• Št. članov hitro narašča

Question 13

naloge jezuitov (7)

Answer 13

i. Spreobračanje poganov, za boj proti protestantom in muslimanom
ii. Obnoviti katoliško vero
iii. Misionarstvo v novem svetu v Ameriki
iv. Pridigajo po župnijah,
v. šolstvo, univerze, vzgoja, izobraževanje duhovnikov, nameščajo kaplane po dvorih, vodijo diplomacijo za papeža,
vi. skrb za bolnike in jetnike
vii. nekateri upravljajo fevdalna posestva, sodelujejo v manofakturi, bankah…

Question 14

inkvizicija

Answer 14

• Zatiranje krivoverstva
• Vrhovno inkvizicijska sodišča
i. Odpraviti zlorabe in obnoviti disciplino v cerkvi
ii. 1542 v Rimu obnovijo inkvizicijo
iii. Krivoverci in znanstveniki, s svojimi odkritji ogrožajo prepričanje in verske resnice in načela
SEZNAM PREPOVEDANIH KNJIG

Question 15

kaj se še zgodi (koledar)

Answer 15

uvedba gregorijanskega koledarja

Question 16

tridentinski koncil

Answer 16

• Oblikuje smernice za notranjo obnovo katoliške cerkve
• Zasedanja potekajo od 1545 – 1563
• Sklical ga je papež Pavel III. V mestu Trident 1545, danes Trento, S Italija
• Z njim se začne reforma katoliške cerkve
• Bil je delno uspešen, ni dosegel osvoboditve izpod muslimanov niti sprave med rimokatoličani in protestanti

Question 17

sklepi tridentinskega koncila (8)

Answer 17

i. Vrhovni vladar je papež, le on lahko razlaga cerkvene zakone
ii. Prepoved kupčevanja z odpustki in cerkvenimi službami
iii. Določene so glavne verske dogme in sestava rimskega katekizma
iv. Vodijo matične knjige
v. Potrditev 7 zakramentov
vi. Duhovniki primerno izobraženi
vii. Celibat
viii. S koncilom hočejo končati verske boje in osvoboditi kristjane izpod muslimanov

Question 18

verske vojne (2)

Answer 18

• Nizozemske province (verska in politična svoboda)

* Hugenotske vojne v Franciji

Question 19

hugenotske vojne in nantski edikt

Answer 19

i. 1562 - 1598
ii. 8 državljanskih vojn
iii. Katarina Medičejska ima določeno strpnost do Hugenotov
iv. Hugenoti se uprejo kralju za vero in oblast v državi
v. Začnejo se s pokolom hugenotov 1562 v mestu Vassy
vi. Šentjernejska noč je vrh 24. 8. 1572 je pomorjenih več kot tisoče Hugenotov v Parizu, na poročnem slavju Katarinine hčerke Margarete s Henrikom Navarskim hugenotom
vii. Poroka z mir, kralja priznajo katoličani, Henrik IV. Burboun prestopi v katoličane in se vzpostavi mir, ne pozabi na Hugenote 1598 so sprejeti z NANTSKIM EDIKTOM – svoboda vseh ver
viii. Kralja podpirajo katoličani, na drugi strani so meščani, nekateri plemiči
ix. Konec vojn 1598, ko je podpisan NANTSKI EDIKT, ki zagotavlja svobodo vseh ver, sprejme ga Henrik Navarski

Question 20

30-letna vojna, kdo, kdaj, začetek

Answer 20

 vrh protireformacije
 povod za začetek vojne je dogajanje na Češkem, vojna se začne leta 1618 (konec leta 1648)
rimsko-nemško cesarstvo

Question 21

češka

Answer 21

 praška defenestracija je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna. de – dol, fenestr – okno
 l. 1618 so na gradu Hradčany vrgli tri poslance Habsburžanov, ki so prišli v Prago, čez okno, sicer so padli na gnoj
 koristi na Češkem = niso samo verski vzroki, temveč tudi politični, saj so se tako borili proti absolutizmu, tuji nadvladi Habsburžanov
 težnja Čehov je samostojnost

Question 22

nadaljevanje 30-letne vojne po češki

Answer 22

 vojna se razširi po celotnem Rimsko-nemškem cesarstvu
 l. 1620 je razsodna bitka za Čehe, Čehi izgubijo, torej zmagajo Habsburžani, na Beli/Hutni gori poteka
 tako vrnejo katoliško vero pri njih in so pod Habsburžani
 veliko jih gre iz Češke zaradi tega, če že niso pregnani
 na strani katoličanov = Papeška država, Španija
 na strani protestantov = Švedska, Danska, Francija, torej protestantske države
 pred vojno se izoblikujejo dve zvezi: protestantska in katoliška, ki se potem v vojni borita

Question 23

posledice vojne

Answer 23

 najhujše opustošenje v osrednjih nemških deželah, kjer prihaja do stika med katoličani in protestanti
 gospodarsko opustošenje
 lakota, bolezni
 število prebivalcev ponekod pade za 50 %, ker se ali preselijo ali so ubiti

Question 24

sklepanje miru po 30-letni vojni

Answer 24

 l. 1648 (oktobra) je sklenjen VESTFALSKI mir v kraju Vestfalija, na dveh mestih – v Münstru in pa v Osnabrücku
 spremembe po vzpostavljenemu miru = spremembe politične podobe Evrope, zemljevid je v uporabi do časa Napoleona, novosti so:
 Nizozemska in Švica sta mednarodno priznani, torej postaneta neodvisni
 Francija dobiva posest v nekaterih pokrajinah
 Rimsko-nemško cesarstvo postane federacija – več enakopravnih delov ima država (iz republik), postane potemtakem zveza več držav
 Švedska dobi območja (2 škofiji, itd.)