PROTIREFORMACIJA Flashcards
zwinglijanstvo
- Bolj radikalno kot Luter,
- Zavzemali so se za preprostost cerkva (odpravili orgle, oltar, petje),
- Začelo v Zürichu in se hitro širilo,
- Zwingli bil pod vplivom humanizma, posledično tudi antike,
- Kot temelj postavlja biblijo, da je glavna avtoriteta v cerkvenih zadevah,
- Velik vpliv nanj je imel Erazem Rotterdamski, ki ga je opozoril na Sveto pismo in spodbudil k cerkveni reformi,
- Mesta uprava je z njim sodelovala,
- 1523 Zwingli pripravil program s 67 tezami, ki so trdile, zakaj bi moralo mesto Zürich postaviti za temelj božje besede. Bistvo pa je bilo odpravitev starega cerkvenega redu – zapirali samostane, odpuščali duhovnike…
- Cerkvena posest je prišla v roke mestne uprave,
nasprotniki zwinglijanstva
- Katoliški kantoni: Švica je razdeljena na KANTONE,
- Protestanti v Nemčiji so se z njimi križali v nekaterih pogledih, (v Nemčiji – Luter učil da je kruh Kristusovo telo, Zwingli učil da kruh le pomeni Kristusovo telo),
- Anabaptisiti ali prekrščevalci: kmetje med katerimi se je širila reformacija, oni so si želeli tudi družbenih sprememb.
bitka med zwinglijanci in nasprotniki
Pot se konča v bitki, ki je potekala med krščanskimi kantoni. Zürich bil poražen, Zwingli pa je v bitki padel. Bitka se je zgodila 11. 10. 1531 pri Keppnu. Mir ki je bil sklenjen, imenovan KAPELSKI MIR, je podlaga za razumevanje med katoličani in protestanti.
calvin
- Zavzemal se za preprosto/skromno cerkev, odpoved vsega (sveč, …),
- V središču je pridiga, ki pa jo obdajo s prepevanjem psalmov in molitvami,
- Glavna naloga cerkve je slavljenje Boga,
- Prihajal iz Ženeve,
- Pripravil program: ŽENEVSKI CERKVENI RED,
- Leta 1533 je bil izgnan, 1541 pa se je vrnil in uresničil program,
kalvinizem
Cerkvena ureditev izhaja iz cerkvenih občin. Organi teh občin: pastorji, učitelji, pridigarji … Oni so sestavljali vladajoči del in iz njih je bil sestavljen KONZISTORIJ – cerkveni svet, ki se kasneje preimenuje v PREZBITERIJ.
Naloge sveta:
- Širjenje vere,
- Nadzor nad življenjem ljudi/duhovnikov: da hodijo v cerkev, uvajali neko moralno življenje, ne razuzdano, skromno življenje. Za prestopnike pa so bile uvedene tudi kazni.
predestinacija
kalvinizem
– da je življenje določeno vnaprej, ter kje in kako boš končal.
ženevski svet
Po 1555 so imeli večino v ženevskem svetu, ki pa je bil pomemben zaradi:
- nova smer reformacije
- Ženeva je mesto, kamor prihajajo begunci, so bili preganjani zaradi verskih vzrokov (zbirališče beguncev preganjanih zaradi vere)
- Ženeva je središče šolanja TEOLOGOV (evangeličanskih), od tu so šli oni naprej širiti vero v različne dežele in tam začeli ustvarjati različne verske skupnosti
ženevski nauk
obrtniki, rokodelci, trgovci še.
švica dve smeri kaj najstane
V Švici sta dve smeri reformacije pride do sporazuma med Ženovo in Zürichom. Zakaj je to pomembno? Nastane enotne protestantska švicarska državna cerkev.
OPOMBA: Ideje so bile pri vseh smereh reformacije zelo podobne.
Zahodne nemške pokrajine, Ogrska, Poljska, Nemčija, Francija.
Kalvinisti v Franciji so hugenoti.
prekrščevalci
Anabaptisti ali prekrščevalci so pripadniki radikalnega versko-družbenega gibanja v dobi reformacije.
V dvajsetih letih 16. stoletja so izšli iz radikalnejših stališč nekaterih privržencev Ulricha Zwinglija. Združevali so se v maloštevilnih skupnostih. Zavzemali so se za uresničitev cerkve Nove zaveze na osnovi svobodne odločitve, zasebnega razodetja. Zato so zavračali veljavnost krsta ob rojstvu in zahtevali ponovno krščevanje odraslih. Strogi do sebe so zahtevali veljavnost načel Svetega pisma tudi v socialnih in ekonomskih družbenih odnosih. Zagovarjali so poslušnost do oblasti, istočasno pa so odklanjali sodelovanje v državnih službah in v vojski. Zagovarjali so strogo cerkveno disciplino, a so odklanjali državno Cerkev. Poleg Svetega pisma jim je bil vir vere tudi lastna preroška razsvetljenost, spiritualizem. S tem so prišli v nasprotje z luteranci in reformiranimi, ki so anabaptiste preganjali kot krivoverce.
prekrščevalci = kmetje so zahtevali pravice v družbi, da bi jih sprejeli, ker so uporni se proti njim ustvarijo sekti, razne skupine
protireformacija zakaj, kdaj, osnovne info
- Težnja po prenovi katoliške cerkve in ureditev ugleda po reformi cerkve
- Od sredine 16 do sredine 17. stol.
- Višek je 30 letna verska vojna
- Najmočnejša, kjer so vladarji ostali zvesti rimskemu papežu, med prebivalci pa se je razširila reformacija
- Najbolj sodelujejo Pavel III., Pavel IV. in Klemen VII.
- Vladarji jo podpirajo, ker dobijo okrepitev oblasti
jezuiti osnovni podatki
- Začetenik je Ignacij Jolojski, ki poveže svoje prijatelje s z namenom, da služijo bogu, k odrešenju, so poslušni papežu
- S strani papeža so potrjeni 1540 kot cerkveni red, potrdi jih papež Pavel III.
- So najpomembnejša sila proti reformaciji
- Št. članov hitro narašča
naloge jezuitov (7)
i. Spreobračanje poganov, za boj proti protestantom in muslimanom
ii. Obnoviti katoliško vero
iii. Misionarstvo v novem svetu v Ameriki
iv. Pridigajo po župnijah,
v. šolstvo, univerze, vzgoja, izobraževanje duhovnikov, nameščajo kaplane po dvorih, vodijo diplomacijo za papeža,
vi. skrb za bolnike in jetnike
vii. nekateri upravljajo fevdalna posestva, sodelujejo v manofakturi, bankah…
inkvizicija
• Zatiranje krivoverstva
• Vrhovno inkvizicijska sodišča
i. Odpraviti zlorabe in obnoviti disciplino v cerkvi
ii. 1542 v Rimu obnovijo inkvizicijo
iii. Krivoverci in znanstveniki, s svojimi odkritji ogrožajo prepričanje in verske resnice in načela
SEZNAM PREPOVEDANIH KNJIG
kaj se še zgodi (koledar)
uvedba gregorijanskega koledarja
tridentinski koncil
- Oblikuje smernice za notranjo obnovo katoliške cerkve
- Zasedanja potekajo od 1545 – 1563
- Sklical ga je papež Pavel III. V mestu Trident 1545, danes Trento, S Italija
- Z njim se začne reforma katoliške cerkve
- Bil je delno uspešen, ni dosegel osvoboditve izpod muslimanov niti sprave med rimokatoličani in protestanti
sklepi tridentinskega koncila (8)
i. Vrhovni vladar je papež, le on lahko razlaga cerkvene zakone
ii. Prepoved kupčevanja z odpustki in cerkvenimi službami
iii. Določene so glavne verske dogme in sestava rimskega katekizma
iv. Vodijo matične knjige
v. Potrditev 7 zakramentov
vi. Duhovniki primerno izobraženi
vii. Celibat
viii. S koncilom hočejo končati verske boje in osvoboditi kristjane izpod muslimanov
verske vojne (2)
- Nizozemske province (verska in politična svoboda)
* Hugenotske vojne v Franciji
hugenotske vojne in nantski edikt
i. 1562 - 1598
ii. 8 državljanskih vojn
iii. Katarina Medičejska ima določeno strpnost do Hugenotov
iv. Hugenoti se uprejo kralju za vero in oblast v državi
v. Začnejo se s pokolom hugenotov 1562 v mestu Vassy
vi. Šentjernejska noč je vrh 24. 8. 1572 je pomorjenih več kot tisoče Hugenotov v Parizu, na poročnem slavju Katarinine hčerke Margarete s Henrikom Navarskim hugenotom
vii. Poroka z mir, kralja priznajo katoličani, Henrik IV. Burboun prestopi v katoličane in se vzpostavi mir, ne pozabi na Hugenote 1598 so sprejeti z NANTSKIM EDIKTOM – svoboda vseh ver
viii. Kralja podpirajo katoličani, na drugi strani so meščani, nekateri plemiči
ix. Konec vojn 1598, ko je podpisan NANTSKI EDIKT, ki zagotavlja svobodo vseh ver, sprejme ga Henrik Navarski
30-letna vojna, kdo, kdaj, začetek
vrh protireformacije
povod za začetek vojne je dogajanje na Češkem, vojna se začne leta 1618 (konec leta 1648)
rimsko-nemško cesarstvo
češka
praška defenestracija je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna. de – dol, fenestr – okno
l. 1618 so na gradu Hradčany vrgli tri poslance Habsburžanov, ki so prišli v Prago, čez okno, sicer so padli na gnoj
koristi na Češkem = niso samo verski vzroki, temveč tudi politični, saj so se tako borili proti absolutizmu, tuji nadvladi Habsburžanov
težnja Čehov je samostojnost
nadaljevanje 30-letne vojne po češki
vojna se razširi po celotnem Rimsko-nemškem cesarstvu
l. 1620 je razsodna bitka za Čehe, Čehi izgubijo, torej zmagajo Habsburžani, na Beli/Hutni gori poteka
tako vrnejo katoliško vero pri njih in so pod Habsburžani
veliko jih gre iz Češke zaradi tega, če že niso pregnani
na strani katoličanov = Papeška država, Španija
na strani protestantov = Švedska, Danska, Francija, torej protestantske države
pred vojno se izoblikujejo dve zvezi: protestantska in katoliška, ki se potem v vojni borita
posledice vojne
najhujše opustošenje v osrednjih nemških deželah, kjer prihaja do stika med katoličani in protestanti
gospodarsko opustošenje
lakota, bolezni
število prebivalcev ponekod pade za 50 %, ker se ali preselijo ali so ubiti
sklepanje miru po 30-letni vojni
l. 1648 (oktobra) je sklenjen VESTFALSKI mir v kraju Vestfalija, na dveh mestih – v Münstru in pa v Osnabrücku
spremembe po vzpostavljenemu miru = spremembe politične podobe Evrope, zemljevid je v uporabi do časa Napoleona, novosti so:
Nizozemska in Švica sta mednarodno priznani, torej postaneta neodvisni
Francija dobiva posest v nekaterih pokrajinah
Rimsko-nemško cesarstvo postane federacija – več enakopravnih delov ima država (iz republik), postane potemtakem zveza več držav
Švedska dobi območja (2 škofiji, itd.)
