Sladkovodni ekosistem Flashcards
1
Q
Kateri so sladkovodni ekosistemi?
A
jezera, reke
2
Q
Kaj je jezero?
A
- je naravna ali umetna kotanja na zemeljski površini, napolnjena z vodo
- stalna vodna zajetja z značilno stoječo vodo, s počasno izmenjavo
3
Q
Kakšna jezera še poznamo?
A
periodična in vsebujejo vodo le v deževnem obdobju.
4
Q
Kako razdelimo nastanek naravnih jezer?
A
tektonska, vulkanska, ledeniška, naravna zajezitvena
5
Q
Kako nastanejo tektonska jezera?
A
nastanejo v procesu ugreznjenja zemeljske površine, ko nastane globoka kotilna, ki jo zapolni voda.
6
Q
Kako nastanejo vulkanska jezera?
A
v ugaslih kraterjih, zato so po obrisu okrogla
7
Q
Kako nastanejo ledeniška jezera?
A
nastajala v kotanjah, ki so jih izdolbli ledeniki
8
Q
Kako nastanejo naravna zajezitvena jezera?
A
.: za pregradami, ki so nastale z rečnimi usedlinami.
9
Q
Kako delimo nivoje v jezeru?
A
- plitvi priobalni/LITORALNI pas
- zgornji osvetljeni/TROFOGENI sloj (dovolj svetlobe za FTS)
- neosvetljeni globinski/TROFOLITIČNI sloj (premalo svetlobe za FTS, razgradnja odmrlih rast., živ. –> porablja CO2)
- kompenzacijska ravnina - meja med osvetljenim, neostvetljenim
10
Q
Kaj je pomembno v jezerih?
A
pretok vode, voda bi se naj zamenjala 5-7x na leto
11
Q
Zakaj pride do cvetenja morij?
A
pomankanje kisika
12
Q
Opiši kompenzacijsko ravnino
A
- Meja med trofogenim (osvetljenim) in trofolitičnem (neosv.) slojem
- Nad mejo je fotosinteska proizvodnja snovi hitrejša od njihovega razkroja.
- Pod to mejo je razkroj organskih snovi hitrejši od njihove proizvodnje.
13
Q
Opiši litoralni pas
A
- razmere za rast vodnih rastlin
- korenine rastlin še v vodi jezera
14
Q
Rastline v litoralnem pasu
A
vretenčasta rmanca, vodnje kuge, * na površini lokvanj, blatnik
* rumeni blatnik, vodna dresen, rogoz, gozdni sitec, polž, školjke, bobnarica
15
Q
Opiši trofogeni sloj
A
- Organizme imenujemo jezerski pelagial
- aerobni fito- in zooplanktoni ter ribe
- Pri FTS alg se sprošča kisik, ki se raztaplja v vodi, jezero pa prevzama kisik tudi z neposredno difuzijo kisika iz zraka.
- vodne bolhe bioindikatorji
16
Q
Kako poteka letno kroženje vode?
A
- z menjavanjem letnih časov –> spreminjanje globine vode, temperature, gostote
17
Q
ZImsko kroženje vode
A
- pozimi, ko je jezero zaledenelo, je temp. vode 4 stopinje (od leda do dna)
- vzrok toplotne izenačenosti je v anomaliji vode
- vodnih tokov takrat ni, v jezeru je zimsko mirovanje
18
Q
Spomladansko kroženje vode
A
- spomladi se površinska voda ogreje na 4 stopinje in zato ni razlik v gostoti
- spomladanski vetrovi vodo premešajo
- z mešanjem pridejo hranilne snovi z dna do površinskih plasti, kisik pa s površine do dna, zato pravimo da jezero diha – spomladansko kroženje vode
- posledica: razmnoževanje alg
19
Q
Poletno kroženje vode
A
- Poleti se površinska plast vode ogreje na 24 stopinj, v globini 4
- izrazit, hiter padec temp. = termoklini – je v tankem sloju nekaj m pod površino
- gostotna razlika preprečuje mešanje med zgornjim in globinskim delom vode.
20
Q
Kaj so termoklini?
A
izrzit, hiter padec temperature v jezeru v tankem sloju nekaj m pod površino
21
Q
Kako vpliva pomankanje hranil
A
- Med primarno produkcijo alg se porabljajo v vodi raztopine hranilnih snovi.
- nastalo pomanjkanje hranil v površ. sloju povzroči manjšo proizvodnjo alg, kar pomeni manj hrane za zooplankton
22
Q
- posledica
Kaj povzroča razkrajanje na tleh?
A
porablja kisik, neravnotežje v jezerskem kemizmu, odraža se v vsem jezereskem življenju
23
Q
Jesensko kroženje vode
A
- Jezersko ohlajanje obnovi spomladansko stanje
- ohlajensa površ. voda začne toniti in izpodrivati vodo z globin proti povr.
- ohlajanje in tonjenje vode proti dnu traja dokler se vsa voda ne ohladi na 4 stopinje – jesensko kroženje vode
- jez. glob. –> znova dobijo kisik in hranilne snovi
- zaradi kratkih jesenskih dni pa je premalo svetlobe, da bi alge s FTS izkoristile obnovljene zaloge hran. snovi.
24
Q
Kako delimo jezera glede na proizvodnost?
A
oligotrofna, evtrofna
25
Oligotrofna jezera
* globoka s čisto, prozorno vodo
* barva je modra/modrozelena
* malo hranilnih snovi, veliko raztopljenega kisika
* značilne so jezerske postrvi
26
Evtrofna jezera
* plitva
* voda – motna, zelenorumena, rjavkasta
* na dnu anaerobni pogoji --> procesi razkrojevanja
* značilni krapi
27
Kako onesnažujemo jezera?
* organske odplake iz mest, hotelskih naselij ter spreminjanje v evtrofna j.
* jezersko vodo dodatno pognojimo še s pomivalnimi in pralnimi sredstvi, ki vsebujejo fosfate
28
ZA kaj je kriv P?
element, ki ga je v čisti vodi zelo malo, zato omejuje rast avtotrofnih vodnih rastlin
29
evtrofizacija
povzročena predvsem z množičnim hotelskim turizmom, prizadela mnoga alpska jezera v Švici, Nem, Avst, naše Blejsko
-je izzvala množično rast alg/cvetenje jezer
30
Kako S vpliva na vodo?
* zaradi raztopljenih S spojin v vodi težka, se ne meša s površinsko, niti pri jesenskem niti pri pomladanskem mešanju
31
Umetna jezera
* naredi človek,
* največ pretočnih ali zajezitvenih jezer, ki z dolinsko pregrado zaustavijo rečni tok
* nekatera so vodni zbiralniki za namakanje polj ali pridobivanje pitne vode
32
Čiščenje jezer
* jezera imajo samočistilno sposobnost,
* prečiščujejo jih rodne živali in bakterije
* jezera se sama ne morejo popolno očistiti, moramo jih ljudje do konca
33
POmen jezer za človeka
* vpliv na podnebje, prometna pot, ribolov, hidroenergija in namakanje, turizem, rekreacijska vloga
34
Kako se reke večajo?
* začetek reke: izvir s potokom
* potok se veča in prehaja v reko
* reka z mnogimi pritoki postane VELETOK in se izliva v morje
* izlivi rek v ravninskem delu povzročajo velike delte
35
Fizikalni dejavniki ki vplivajo na reke
temperatura, manjša količina vode
36
Po čem delimo reke
* na več odsekov
* po hitrosti toka
* zgradbi rečnega korita
* toplotnih razmerah
* vsebnosti kisika
37
Kako poimenujemo odseke/regije?
po ribjih vrstah
38
poimenujem dele rek
gorski potok - postrvja
gorska reka - lipanova
nižinska reka - mrenina
spodnji tok reke - ploščičeva
izliv v morje - iverkina in okunina
39
gorski potok
* izredno hiter, rečno dno je skalnato, pokrito z velikimi prodniki, voda je bistra, hladna, napolnjena s kisikom
* kisik se raztopi iz zraka
40
Prebivališče v gorskih potokih
kaplji, potočne postrvi, žuželke in njihove ličinke
41
Gorska reka
* Tok je še hiter, vendar nekoliko bolj umirjen
* voda je še vedno hladna, nasičena s kisikom
42
Prebivališče gorska reka
lipani, kleni, podusti
43
Nižinska reka
* tok se umiri, dno je peščeno
44
prebivališče nižinska reka
mrena
45
Spodnji tok reke
* tok je počasen, prekrit z blatno usedlino, gnitje organskih odpadkov, malo kisika
46
Prebivališče spodnji tok reke
ploščič
47
Prebivališče izliv v morje
iverke, jesteri, okuni
48
Onesnaževanje slovenskih rek
zaradi nenadzorovanega izpuščanja odpadnih voda in strupenih snovi v rečni sistem, kopičenja razl. odpadkov, pa tudi neomejene samočistilne sposobnosti naših rek
49
Kaj vpliva na onesnaženje slovenskih rek
poseljenost področji ob rekah, industrija, kmetijska dejavnost, pomanjkanje čistilnih naprav
50
Kaj predstavljajo čistilne naprave?
* Prva pomoč naravi pri čiščenju onesnaženih rek
51
Kaj zahteva popolno čiščenje?
mehansko, biotsko, kemijsko stopnjo
52
Mehanska stopnja
* surove odpadne vode pritekajo v črpališče nato gredo skozi fazo mehanskega čiščenja, kjer se odstranijo grobe nečistoče in pesek.
53
Biološka stopnja
* poteka čiščenje z razpršeno biomaso – aktivnim blatom
* ta pretvarja in porablja snovi iz odpadne vode
54
Pogoj za biološko rušo?
vpihavanje kisika
55
Kateri deli sestavljajo biološko stopnjo?
prezračevalni sektor, denitrifikacijski bazen, aeracijski bazen, ki mu sledi končni usedalnik.
56
Katera stopnja čiščenja opravi največji del?
biološka, očisti vodo na 90%
57
Kemična stopnja
* popolno očiščenje dosežemo šele s kemijskim čiščenjem, ko odvzamemo vodi fosfate, nitrate in druge soli, pH se uravna, odstranijo se maščobe
58
Kaj lahko povzorči ne kemijsko očiščena voda?
* v biolško očiščeni vodi ni organskih odpadkov, so pa mnoge hranilne snovi, ki lahko povzročajo v reki/jezeru razmnoževanje alg in s tem sekundarno populacijo
59
Kaj se dogaja s strupenimi snovmi v vodi?
* tovarne oddajajo strupene snovi (kisline, cianide)
* ti ovirajo ali pa preprečujejo samočistilno sposobnost v naravnih vodah
* motnje v čistilnih napravah pa povzročajo tudi detergenti
60
Kaj morajo narediti tovarne s strupenimi snovmi
takšne odplake morajo že predhodno očistiti v tovarni in jih nato spustiti v reko
