Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija II > Sladkovodni ekosistem > Flashcards

Sladkovodni ekosistem Flashcards

1
Q

Kateri so sladkovodni ekosistemi?

A

jezera, reke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je jezero?

A
  • je naravna ali umetna kotanja na zemeljski površini, napolnjena z vodo
  • stalna vodna zajetja z značilno stoječo vodo, s počasno izmenjavo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kakšna jezera še poznamo?

A

periodična in vsebujejo vodo le v deževnem obdobju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako razdelimo nastanek naravnih jezer?

A

tektonska, vulkanska, ledeniška, naravna zajezitvena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako nastanejo tektonska jezera?

A

nastanejo v procesu ugreznjenja zemeljske površine, ko nastane globoka kotilna, ki jo zapolni voda.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako nastanejo vulkanska jezera?

A

v ugaslih kraterjih, zato so po obrisu okrogla

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako nastanejo ledeniška jezera?

A

nastajala v kotanjah, ki so jih izdolbli ledeniki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako nastanejo naravna zajezitvena jezera?

A

.: za pregradami, ki so nastale z rečnimi usedlinami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako delimo nivoje v jezeru?

A
  • plitvi priobalni/LITORALNI pas
  • zgornji osvetljeni/TROFOGENI sloj (dovolj svetlobe za FTS)
  • neosvetljeni globinski/TROFOLITIČNI sloj (premalo svetlobe za FTS, razgradnja odmrlih rast., živ. –> porablja CO2)
  • kompenzacijska ravnina - meja med osvetljenim, neostvetljenim
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je pomembno v jezerih?

A

pretok vode, voda bi se naj zamenjala 5-7x na leto

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Zakaj pride do cvetenja morij?

A

pomankanje kisika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši kompenzacijsko ravnino

A
  • Meja med trofogenim (osvetljenim) in trofolitičnem (neosv.) slojem
  • Nad mejo je fotosinteska proizvodnja snovi hitrejša od njihovega razkroja.
  • Pod to mejo je razkroj organskih snovi hitrejši od njihove proizvodnje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Opiši litoralni pas

A
  • razmere za rast vodnih rastlin
  • korenine rastlin še v vodi jezera
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Rastline v litoralnem pasu

A

vretenčasta rmanca, vodnje kuge, * na površini lokvanj, blatnik
* rumeni blatnik, vodna dresen, rogoz, gozdni sitec, polž, školjke, bobnarica

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Opiši trofogeni sloj

A
  • Organizme imenujemo jezerski pelagial
  • aerobni fito- in zooplanktoni ter ribe
  • Pri FTS alg se sprošča kisik, ki se raztaplja v vodi, jezero pa prevzama kisik tudi z neposredno difuzijo kisika iz zraka.
  • vodne bolhe  bioindikatorji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kako poteka letno kroženje vode?

A
  • z menjavanjem letnih časov –> spreminjanje globine vode, temperature, gostote
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

ZImsko kroženje vode

A
  • pozimi, ko je jezero zaledenelo, je temp. vode 4 stopinje (od leda do dna)
  • vzrok toplotne izenačenosti je v anomaliji vode
  • vodnih tokov takrat ni, v jezeru je zimsko mirovanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Spomladansko kroženje vode

A
  • spomladi se površinska voda ogreje na 4 stopinje in zato ni razlik v gostoti
  • spomladanski vetrovi vodo premešajo
  • z mešanjem pridejo hranilne snovi z dna do površinskih plasti, kisik pa s površine do dna, zato pravimo da jezero diha – spomladansko kroženje vode
  • posledica: razmnoževanje alg
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Poletno kroženje vode

A
  • Poleti se površinska plast vode ogreje na 24 stopinj, v globini 4
  • izrazit, hiter padec temp. = termoklini – je v tankem sloju nekaj m pod površino
  • gostotna razlika preprečuje mešanje med zgornjim in globinskim delom vode.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj so termoklini?

A

izrzit, hiter padec temperature v jezeru v tankem sloju nekaj m pod površino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kako vpliva pomankanje hranil

A
  • Med primarno produkcijo alg se porabljajo v vodi raztopine hranilnih snovi.
  • nastalo pomanjkanje hranil v površ. sloju povzroči manjšo proizvodnjo alg, kar pomeni manj hrane za zooplankton
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

- posledica

Kaj povzroča razkrajanje na tleh?

A

porablja kisik, neravnotežje v jezerskem kemizmu, odraža se v vsem jezereskem življenju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Jesensko kroženje vode

A
  • Jezersko ohlajanje obnovi spomladansko stanje
  • ohlajensa površ. voda začne toniti in izpodrivati vodo z globin proti povr.
  • ohlajanje in tonjenje vode proti dnu traja dokler se vsa voda ne ohladi na 4 stopinje – jesensko kroženje vode
  • jez. glob. –> znova dobijo kisik in hranilne snovi
  • zaradi kratkih jesenskih dni pa je premalo svetlobe, da bi alge s FTS izkoristile obnovljene zaloge hran. snovi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kako delimo jezera glede na proizvodnost?

A

oligotrofna, evtrofna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Oligotrofna jezera

A
  • globoka s čisto, prozorno vodo
  • barva je modra/modrozelena
  • malo hranilnih snovi, veliko raztopljenega kisika
  • značilne so jezerske postrvi
26
Q

Evtrofna jezera

A
  • plitva
  • voda – motna, zelenorumena, rjavkasta
  • na dnu anaerobni pogoji –> procesi razkrojevanja
  • značilni krapi
27
Q

Kako onesnažujemo jezera?

A
  • organske odplake iz mest, hotelskih naselij ter spreminjanje v evtrofna j.
  • jezersko vodo dodatno pognojimo še s pomivalnimi in pralnimi sredstvi, ki vsebujejo fosfate
28
Q

ZA kaj je kriv P?

A

element, ki ga je v čisti vodi zelo malo, zato omejuje rast avtotrofnih vodnih rastlin

29
Q

evtrofizacija

A

povzročena predvsem z množičnim hotelskim turizmom, prizadela mnoga alpska jezera v Švici, Nem, Avst, naše Blejsko
-je izzvala množično rast alg/cvetenje jezer

30
Q

Kako S vpliva na vodo?

A
  • zaradi raztopljenih S spojin v vodi  težka, se ne meša s površinsko, niti pri jesenskem niti pri pomladanskem mešanju
31
Q

Umetna jezera

A
  • naredi človek,
  • največ pretočnih ali zajezitvenih jezer, ki z dolinsko pregrado zaustavijo rečni tok
  • nekatera so vodni zbiralniki za namakanje polj ali pridobivanje pitne vode
32
Q

Čiščenje jezer

A
  • jezera imajo samočistilno sposobnost,
  • prečiščujejo jih rodne živali in bakterije
  • jezera se sama ne morejo popolno očistiti, moramo jih ljudje do konca
33
Q

POmen jezer za človeka

A
  • vpliv na podnebje, prometna pot, ribolov, hidroenergija in namakanje, turizem, rekreacijska vloga
34
Q

Kako se reke večajo?

A
  • začetek reke: izvir s potokom
  • potok se veča in prehaja v reko
  • reka z mnogimi pritoki postane VELETOK in se izliva v morje
  • izlivi rek v ravninskem delu povzročajo velike delte
35
Q

Fizikalni dejavniki ki vplivajo na reke

A

temperatura, manjša količina vode

36
Q

Po čem delimo reke

A
  • na več odsekov
  • po hitrosti toka
  • zgradbi rečnega korita
  • toplotnih razmerah
  • vsebnosti kisika
37
Q

Kako poimenujemo odseke/regije?

A

po ribjih vrstah

38
Q

poimenujem dele rek

A

gorski potok - postrvja
gorska reka - lipanova
nižinska reka - mrenina
spodnji tok reke - ploščičeva
izliv v morje - iverkina in okunina

39
Q

gorski potok

A
  • izredno hiter, rečno dno je skalnato, pokrito z velikimi prodniki, voda je bistra, hladna, napolnjena s kisikom
  • kisik se raztopi iz zraka
40
Q

Prebivališče v gorskih potokih

A

kaplji, potočne postrvi, žuželke in njihove ličinke

41
Q

Gorska reka

A
  • Tok je še hiter, vendar nekoliko bolj umirjen
  • voda je še vedno hladna, nasičena s kisikom
42
Q

Prebivališče gorska reka

A

lipani, kleni, podusti

43
Q

Nižinska reka

A
  • tok se umiri, dno je peščeno
44
Q

prebivališče nižinska reka

A

mrena

45
Q

Spodnji tok reke

A
  • tok je počasen, prekrit z blatno usedlino, gnitje organskih odpadkov, malo kisika
46
Q

Prebivališče spodnji tok reke

A

ploščič

47
Q

Prebivališče izliv v morje

A

iverke, jesteri, okuni

48
Q

Onesnaževanje slovenskih rek

A

zaradi nenadzorovanega izpuščanja odpadnih voda in strupenih snovi v rečni sistem, kopičenja razl. odpadkov, pa tudi neomejene samočistilne sposobnosti naših rek

49
Q

Kaj vpliva na onesnaženje slovenskih rek

A

poseljenost področji ob rekah, industrija, kmetijska dejavnost, pomanjkanje čistilnih naprav

50
Q

Kaj predstavljajo čistilne naprave?

A
  • Prva pomoč naravi pri čiščenju onesnaženih rek
51
Q

Kaj zahteva popolno čiščenje?

A

mehansko, biotsko, kemijsko stopnjo

52
Q

Mehanska stopnja

A
  • surove odpadne vode pritekajo v črpališče nato gredo skozi fazo mehanskega čiščenja, kjer se odstranijo grobe nečistoče in pesek.
53
Q

Biološka stopnja

A
  • poteka čiščenje z razpršeno biomaso – aktivnim blatom
  • ta pretvarja in porablja snovi iz odpadne vode
54
Q

Pogoj za biološko rušo?

A

vpihavanje kisika

55
Q

Kateri deli sestavljajo biološko stopnjo?

A

prezračevalni sektor, denitrifikacijski bazen, aeracijski bazen, ki mu sledi končni usedalnik.

56
Q

Katera stopnja čiščenja opravi največji del?

A

biološka, očisti vodo na 90%

57
Q

Kemična stopnja

A
  • popolno očiščenje dosežemo šele s kemijskim čiščenjem, ko odvzamemo vodi fosfate, nitrate in druge soli, pH se uravna, odstranijo se maščobe
58
Q

Kaj lahko povzorči ne kemijsko očiščena voda?

A
  • v biolško očiščeni vodi ni organskih odpadkov, so pa mnoge hranilne snovi, ki lahko povzročajo v reki/jezeru razmnoževanje alg in s tem sekundarno populacijo
59
Q

Kaj se dogaja s strupenimi snovmi v vodi?

A
  • tovarne oddajajo strupene snovi (kisline, cianide)
  • ti ovirajo ali pa preprečujejo samočistilno sposobnost v naravnih vodah
  • motnje v čistilnih napravah pa povzročajo tudi detergenti
60
Q

Kaj morajo narediti tovarne s strupenimi snovmi

A

takšne odplake morajo že predhodno očistiti v tovarni in jih nato spustiti v reko

Biologija II (9 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions