Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija II > Ekologija > Flashcards

Ekologija Flashcards

1
Q

Kaj je ekologija?

A
  • je biološka disciplina, ki proučuje odnose med živimi bitji in njihovim okoljem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kdo je opredelil pojem ekologija in kdaj?

A

Ernest Haeckel, l. 1866

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj pomeni okios in kaj logos

A

okios - dom
logos.- veda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Katere podvede razlikujemo pri ekologiji?

A

avtekologija, ekologija popoulacij, sinekologija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je avtekologija?

A
  • Raziskuje odnose posamezne vrste od dejvanikov v okolju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kateri so dejavniki v okolju?

A
  • neživi (abiotični) – toplota, svetloba, vlažnost, voda
  • živi (biotični) – plenilstvo, zajedalstvo, sožitje, kompeticija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je ekologija populacij?

A
  • Raziskuje odnos populacij do dejavnikov v okolju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je sinekologija?

A
  • Ekologija življenskih združb ali biocenoz. (tundre, savane, morje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj sestavlja ekosistem?

A

biotop in biocenoza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je biotop in kaj biocenoza?

A

. Biotop - neživ del okolja, življenski prostor
* Biocenoza – živ del okolja, življenska zdruba

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Naštej nekaj ekosistemov

A

gozd, travnik, močvirje, reke, jezera, morja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kateri so naravni ekosistemi

A

človek jih ne spreminja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kateri so umetni ekosistemi

A

človek jih spreminja/jih je spremenil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Naštej nekaj umetnih ekosistemov

A

ribniki za gojenje rib, nasadi smrek, umetna jezera

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Naštej ekosistemove meje

A
  • gozd je omejen z gozdnim robom in ločen od travnika
  • jezero je omejeno z obalo od kopnega
  • trvnik je omejen z gozdom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšen sistem je ekosistem in kaj to pomeni?

A

odprt - meje so prehodne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

V kaj so povezani vsi ekosistemi?

A

v planetarni sistem - EKOSFERA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je biosfera?

A

živ del ekosfere

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj je biotop?

A
  • so vsi neživi dejavniki v okolju, ki vplivajo na rast in razvoj živih bitji.

oz. življenski prostor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Katera snov določa/omejuje rast in razvoj organizmov

A

tista ki je v okolju prisotna v najmanjši količini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kako se imenuje pojav da snov omejuje org ko je pristona v minimumu

A

LIEBIGOV ZAKON MINIMUMA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Za koga velja LIEBIGOV ZAKON MINIMUMA

A

Velja za vse dejavnike od katerih je odvisen obstoj živih bitji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj je ekološka niša?

A

bivališče + poklic vrste

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj je poklic vrste?

A

odnos vrste do dejavnikov v okolju (hrano, plena, tekmecev, zajedalcev,..)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Katere vrste lažje živijo skupaj v istem življenskem okolju?

A

katerih ekološke niše se najbolj razlikujejo
npr. zelena žolna in detel

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kako drugače rečemo neživim dejavnikom okolja

A

abiotski dejavniki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj so abiotski dejavniki?

A
  • To so fizikalne in kemične lastnosti biotopa organizma. (toplota, voda, svetloba, vlažnost)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kaj so strpnostna območja?

A

z laboratorijskimi poskusi lahko ugotovimo odvisnost organizma neke vrste na določen dejavnik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kako prikažemo strpnostna območja

A

s tolerančno/strpnostno krivuljo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kako opredelujemo vrste?

A

glede na dejavnike in širino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Širše strpnostno območje

A
  • evri –
  • evritermna vrsta
  • vrsta ni občutljiva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Ozko strpnostno območje

A
  • steno –
  • stenotermna vrsta
  • specialisti – občutljivi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kako se spreminja toleranca?

A

s starostjo in razvojno stopnjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Od koga je odvisno ali se bo vrsta uveljavila na mesto, kjer so abiotski dejavniki optimalni?

A

od drugih vrst

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Katere optimume poznamo?

A

fiziološki in ekološki optimum

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Od česa je odvisno katera vrsta bo uveljavila svoj fiziološki optimum

A

od tekmovanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kaj se zgodi če imata 2 vrsti isto nišo

A

med seboj tekmujeta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Kaj obstaja med okoljem in organizmi?

A

oblikovna in funkcionalna skladnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kako se izraža oblikovna, funkcionalna skladnost

A

z značilno telesno obliko, načinom gibanja in življenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

sukolenti

A
  • suha območja, malo vode, visoke temperature
  • listna površina se zmanjša, listi so pokriti z debelejšo kutikulo, dlakavost (ujemajo vodo)
  • koreninski sistem je zelo širok
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

hidrofiti

A
  • vodne rastline
  • ni kutikule, tanjši listi, listne reže postanejo globlje, korenine NE opravljajo funkcije črpanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Halofiti

A
  • slanuše
  • listi so tanki, povoščeni, skozi liste se izloča odvečna sol
  • ekološke dvoživke – prilagojene na velika nihanja temperature, vode, slanosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Hidronamična oblika telesa

A
  • zmanjša upora na stiku telesa in medija (orke, morski psi, …)
44
Q

Plankton

A

specializirano telo, ima številne izrastke zaradi katerih lebdi.

45
Q

Aerodinamična oblika telesa

A

zrak –> krila, votle kosti, ogrevanje telesa s puhom

46
Q

Katere tlake poznamo

A

atmosferski, hidrostatski

47
Q

Prilagoditve na atmosferski tlak

A
  • Atmosferki tlak z višino pada –> težave z dihanjem – jak, lame –> majhn eritrociti, ki jih je več v Hb
48
Q

Prilagoditve na hidrostatski tlak

A
  • Hidrostatski tlak z globino narašča. Globokomorske ribe nimajo vzdušnega mehurja, votline so napolnjene s tekočino in so nestisljive.
49
Q

Prilagoditve na tlak

A
  • Pljuča z relativno majhno površino, pretok krvi se zmanjša, mišice deljujejo na zalogo - MIOGLOBIN
50
Q

Kaj je mioglobin?

A

beljakovina, ki se nahaja v mišičnih celicah in je odgovorna za shranjevanje in transport kisika v mišice

51
Q

Kako drugače rečemo podlagi?

A

substrat

52
Q

Kaj je substrat?

A

je vsako površje, na katero so organizmi prirasli ali po njem hodijo

53
Q

Naštej nekaj podlag

A

morje, travnik, ladijski trup, drevo

54
Q

Iz česa so sestavljena tla?

A
  1. Mineralni delci (glina, mulj, droben pesek, debel pesek in gramoz)
  2. Voda z raztopljenimi solmi (nitrati in fosfor)
  3. Zrak (več CO2, metan, amonijak)
  4. Rastlinski in živalski ostanki ter humus
55
Q

Kaj je mulj?

A

je mešanica vode in organskih snovi, je v anaerobnih pogojih zato smrdi (metan), najdemo ga na dnu jezer, močvirji, rek

56
Q

Posledica česa je slojevitost tal?

A

preperevanja

57
Q

Kako so sestavljena tla?

A

o sveže odpadlo listje (A00)
o Razkrojeni ostanki (A0)
o mešana plast organskih delcev in mineralnih delcev (deževniki) glineni – humusni kompleks (A1)
o mineralna plast (A2)
o izprane snovi (B1 – B3)
o preperela matična kamnina
o trda kaminska podlaga

58
Q

Kaj je naloga deževnikov v tleh?

A

rahljajo in gnojijo zemljo v končnem delu

59
Q

Naštej organizme tal

A

mikrobi, mikrofavna, mezofavna, makrofavna, megafavna

60
Q

Mikrobi

A

bakterije, glive

61
Q

Mikrofavna

A

praživali, bičkarji, amebe, parameciji

62
Q

Mezofavna

A

talne gliste, pršice, skakači

63
Q

Makrofavna

A

kopenske pršice, stonoge, ličinke žuželk

64
Q

megafavna

A

deževniki

65
Q

Kaj dela makrofavna?

A

s svojimi čeljustmi drobijo in požirajo mrtve rastlinske celice, jih prebavijo in neprebavljenje ostanke iztrebijo.

66
Q

Kaj je posledica drobljenja delcev tal?

A

povečuje površino, ki jo obrastejo glive in bakterije.

67
Q

Kdo preraste iztrebke in kaj naredijo z njimi?

A

mikrobi, predelajo jih v humusne snovi ter anorganske spojine (NO3, PO4, NH3)

68
Q

Kaj se zgodi z organskimi odpadki (glina, pesek)?

A

deževniki jih požurajo in v njihovem črevesju se spajajo v glineno-humusni kompleks.

69
Q

Kakšna so tla po tem ko jih deževnik “prebavi”?

A

zračna, grudičasta, lažje vežejo vodo, rudninske snovi in jih posredujejo rastlinam.

70
Q

Na kaj so odpornejša porasla tla?

A

erozijo

71
Q

Kdo vpliva na celoten sestoj združbe, kje to zaznamo?

A

dominantne vrste, v imenu (jelo-bukovi gozdovi)

72
Q

Kaj ima vsaka vrsta v združbi?

A

svoje mesto, vlogo = ekološko nišo

73
Q

Kaj nam pove ekološka niša?

A

kje živi, s čim se hrani, kdo so njeni plenilci, zajedalci

74
Q

Kaj omogoča sobivanje vrst?

A

različne ekološke niše

75
Q

Od česa je odvisno ravnovesje v združbi?

A

od medvrstnih odnosov

76
Q

Kaj pomeni raznovrstnost združbe?

A

da je sestavljena iz veliko vrst, je biodiverzitetna

77
Q

Kako se povečuje biodiverziteta po Zemlji?

biotska raznovrstnot

A

od tečajnika proti ekvatorju se povečuje. Čim bolj so pogoji ekstremni, tem revnejša je združba.

78
Q

Kaj je ekološka sukcesija?

A
  • evolucijski razvoj neke združbe od golih tal do ustaljene združbe
79
Q

Katere vrste ekol. sukcesij poznamo

A

primarna, sekundarna

80
Q

opiši primarno ekološko sukcesijo

A
  • Razvoj ekosistema na neporaslih tleh (površje nastalo na novo – lava, vul. pepel, sipine, otoki, taljenj ledenikov … ni prsti) – traja 50 – 1500 let.
  • Spreminjajo se vrste organizmov in sestava tal.
  • Prve - PIONIRSKE VRSTE
81
Q

Kaj so pionirske vrste?

A

so prve vrste ter so manj zahtevne. Ustvarijo pogoje za druge vrste.

82
Q

Opiši sekundarno ekološko sukcesijo

A
  • Razvoj ekosistema na poseki (požar), jezera, obnavlja se prvotno stanje. Odvisna je od hranil v tleh in klime. Traja od 10 – 1000 let.
  • pr.: spreminjanje plitvega jezera v močvirje, barje
83
Q

Kakšne so lahko velikosti populacij?

A

populacijo lahko tvori večje ali manjše število osebkov

84
Q

velike populacije

A

insekti, inčuni, saredele

85
Q

majhne populacije

A

planinski orel, ris

86
Q

od česa je odvisna prostorska porazdelitev?

A

od gibljivosti osebkov, od dejavnikov okolja in načina življenja.

87
Q

Katere prostorske porazdelitve poznamo?

A

naključne, skupinske, enakomerne

88
Q

Naključna porazdelitev

A

posledica gibanja organizmov

89
Q

skupinska porazdelitev

A

je najpogostejša (vskalitev semen okoli matične rastline, skupinska gnezdišča ptic)

90
Q

enakomerna porazdelitev

A

je umetna in jo ustvarja človek – sadovnjaki (pingvini ko gnezdijo –> ko se nagnejo se ne dotaknejo)

91
Q

Kaj je rodnost, kako je izražena?

A

koliko novih osebkov se rodi, nataliteta
b.100 - v procentih
b.1000 - v promilih
označena z b

92
Q

Kaj je umrljivost?

A

ali mortaliteta
označena z d
umirajo stari, mladi

93
Q

Razlogi za smrt osebkov

A

zaradi bolezni in plenilcev, lakote, prometa, naravnih nesreč

94
Q

Kaj je indeks vitalnosti?

A

je razmerje med rodnostjo in umrljivostjo

95
Q

Kako preberemo indeks vitalnosti?

A
  • v.i. = 1 (velikost se ne spreminja), v.i. = 1> (velikost narašča), v.i. = 1 < velikost pada
96
Q

Za koga je značilna SPOLNA IN STAROSTNA ZGRADBA POPULACIJE

A

za enospolne organizme, ki se razmnožujejo spolno in ne vegetativno

97
Q

Kdo sestavlja populacijo enospolnih org

A

samci in samice različnih starosti

98
Q

Kako prikažemo starostna razmerja?

A

s starostnimi piramidami

99
Q

Katere rasti populacije ločimo?

A

omejeno, neomejeno

100
Q

Neomejena rast pop

A

eksponentna rast v okolju ni možna, saj vlada upor okolja, ki prepreči prenaseljenost.

101
Q

Omejena rast pop

A

zaradi upora okolja

102
Q

Kaj se dogaja z rastjo populacije?

A

narašča/pada –> niha/fluktoira

103
Q

Za koga je značilna r selekcija?

A

je značilna za organizme, ki imajo hiperprodukcijo in so majhni (listne uši, bakterije, škodljivci, volunarice, pleveli). Prenaseljenosti sledi hiter padec številčnosti, življenje teh organizmov je kratko (nekaj ur – mesecev)

104
Q

Za koga je značilna K selekcija

A

selekcija je značilna za organzime, ki dolgo dozorevajo in imajo malo potomcev. ). To so ujede, slonim kiti, gorile, orangutani, nosorogi.

105
Q

Kje živijo organizmi selekcije K

A

Živijo v okolju z ustaljenimi življenskimi pogoji in populacije ne presežejo nosilnosti okolja

106
Q

Kaj pomeni da populacije ne presežejo nosilnosti okolja?

A

so v ravnovesju z ekološkimi dejavniki okolja

Biologija II (9 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions