Ekologija Flashcards
1
Q
Kaj je ekologija?
A
- je biološka disciplina, ki proučuje odnose med živimi bitji in njihovim okoljem
2
Q
Kdo je opredelil pojem ekologija in kdaj?
A
Ernest Haeckel, l. 1866
3
Q
Kaj pomeni okios in kaj logos
A
okios - dom
logos.- veda
4
Q
Katere podvede razlikujemo pri ekologiji?
A
avtekologija, ekologija popoulacij, sinekologija
5
Q
Kaj je avtekologija?
A
- Raziskuje odnose posamezne vrste od dejvanikov v okolju.
6
Q
Kateri so dejavniki v okolju?
A
- neživi (abiotični) – toplota, svetloba, vlažnost, voda
- živi (biotični) – plenilstvo, zajedalstvo, sožitje, kompeticija
7
Q
Kaj je ekologija populacij?
A
- Raziskuje odnos populacij do dejavnikov v okolju.
8
Q
Kaj je sinekologija?
A
- Ekologija življenskih združb ali biocenoz. (tundre, savane, morje)
9
Q
Kaj sestavlja ekosistem?
A
biotop in biocenoza
10
Q
Kaj je biotop in kaj biocenoza?
A
. Biotop - neživ del okolja, življenski prostor
* Biocenoza – živ del okolja, življenska zdruba
11
Q
Naštej nekaj ekosistemov
A
gozd, travnik, močvirje, reke, jezera, morja
12
Q
Kateri so naravni ekosistemi
A
človek jih ne spreminja
13
Q
Kateri so umetni ekosistemi
A
človek jih spreminja/jih je spremenil
14
Q
Naštej nekaj umetnih ekosistemov
A
ribniki za gojenje rib, nasadi smrek, umetna jezera
15
Q
Naštej ekosistemove meje
A
- gozd je omejen z gozdnim robom in ločen od travnika
- jezero je omejeno z obalo od kopnega
- trvnik je omejen z gozdom
16
Q
Kakšen sistem je ekosistem in kaj to pomeni?
A
odprt - meje so prehodne
17
Q
V kaj so povezani vsi ekosistemi?
A
v planetarni sistem - EKOSFERA
18
Q
Kaj je biosfera?
A
živ del ekosfere
19
Q
Kaj je biotop?
A
- so vsi neživi dejavniki v okolju, ki vplivajo na rast in razvoj živih bitji.
oz. življenski prostor
20
Q
Katera snov določa/omejuje rast in razvoj organizmov
A
tista ki je v okolju prisotna v najmanjši količini
21
Q
Kako se imenuje pojav da snov omejuje org ko je pristona v minimumu
A
LIEBIGOV ZAKON MINIMUMA
22
Q
Za koga velja LIEBIGOV ZAKON MINIMUMA
A
Velja za vse dejavnike od katerih je odvisen obstoj živih bitji.
23
Q
Kaj je ekološka niša?
A
bivališče + poklic vrste
24
Q
Kaj je poklic vrste?
A
odnos vrste do dejavnikov v okolju (hrano, plena, tekmecev, zajedalcev,..)
25
Katere vrste lažje živijo skupaj v istem življenskem okolju?
katerih ekološke niše se najbolj razlikujejo
npr. zelena žolna in detel
26
Kako drugače rečemo neživim dejavnikom okolja
abiotski dejavniki
27
Kaj so abiotski dejavniki?
* To so fizikalne in kemične lastnosti biotopa organizma. (toplota, voda, svetloba, vlažnost)
28
Kaj so strpnostna območja?
z laboratorijskimi poskusi lahko ugotovimo odvisnost organizma neke vrste na določen dejavnik.
29
Kako prikažemo strpnostna območja
s tolerančno/strpnostno krivuljo
30
Kako opredelujemo vrste?
glede na dejavnike in širino
31
Širše strpnostno območje
- evri –
- evritermna vrsta
- vrsta ni občutljiva
32
Ozko strpnostno območje
- steno –
- stenotermna vrsta
- specialisti – občutljivi
33
Kako se spreminja toleranca?
s starostjo in razvojno stopnjo
34
Od koga je odvisno ali se bo vrsta uveljavila na mesto, kjer so abiotski dejavniki optimalni?
od drugih vrst
35
Katere optimume poznamo?
fiziološki in ekološki optimum
36
Od česa je odvisno katera vrsta bo uveljavila svoj fiziološki optimum
od tekmovanja
37
Kaj se zgodi če imata 2 vrsti isto nišo
med seboj tekmujeta
38
Kaj obstaja med okoljem in organizmi?
oblikovna in funkcionalna skladnost
39
Kako se izraža oblikovna, funkcionalna skladnost
z značilno telesno obliko, načinom gibanja in življenja
40
sukolenti
- suha območja, malo vode, visoke temperature
- listna površina se zmanjša, listi so pokriti z debelejšo kutikulo, dlakavost (ujemajo vodo)
- koreninski sistem je zelo širok
41
hidrofiti
- vodne rastline
- ni kutikule, tanjši listi, listne reže postanejo globlje, korenine NE opravljajo funkcije črpanja
42
Halofiti
- slanuše
- listi so tanki, povoščeni, skozi liste se izloča odvečna sol
- ekološke dvoživke – prilagojene na velika nihanja temperature, vode, slanosti
43
Hidronamična oblika telesa
* zmanjša upora na stiku telesa in medija (orke, morski psi, ...)
44
Plankton
specializirano telo, ima številne izrastke zaradi katerih lebdi.
45
Aerodinamična oblika telesa
zrak --> krila, votle kosti, ogrevanje telesa s puhom
46
Katere tlake poznamo
atmosferski, hidrostatski
47
Prilagoditve na atmosferski tlak
- Atmosferki tlak z višino pada --> težave z dihanjem – jak, lame --> majhn eritrociti, ki jih je več v Hb
48
Prilagoditve na hidrostatski tlak
- Hidrostatski tlak z globino narašča. Globokomorske ribe nimajo vzdušnega mehurja, votline so napolnjene s tekočino in so nestisljive.
49
Prilagoditve na tlak
- Pljuča z relativno majhno površino, pretok krvi se zmanjša, mišice deljujejo na zalogo - MIOGLOBIN
50
Kaj je mioglobin?
beljakovina, ki se nahaja v mišičnih celicah in je odgovorna za shranjevanje in transport kisika v mišice
51
Kako drugače rečemo podlagi?
substrat
52
Kaj je substrat?
je vsako površje, na katero so organizmi prirasli ali po njem hodijo
53
Naštej nekaj podlag
morje, travnik, ladijski trup, drevo
54
Iz česa so sestavljena tla?
1. Mineralni delci (glina, mulj, droben pesek, debel pesek in gramoz)
2. Voda z raztopljenimi solmi (nitrati in fosfor)
3. Zrak (več CO2, metan, amonijak)
4. Rastlinski in živalski ostanki ter humus
55
Kaj je mulj?
je mešanica vode in organskih snovi, je v anaerobnih pogojih zato smrdi (metan), najdemo ga na dnu jezer, močvirji, rek
56
Posledica česa je slojevitost tal?
preperevanja
57
Kako so sestavljena tla?
o sveže odpadlo listje (A00)
o Razkrojeni ostanki (A0)
o mešana plast organskih delcev in mineralnih delcev (deževniki) glineni – humusni kompleks (A1)
o mineralna plast (A2)
o izprane snovi (B1 – B3)
o preperela matična kamnina
o trda kaminska podlaga
58
Kaj je naloga deževnikov v tleh?
rahljajo in gnojijo zemljo v končnem delu
59
Naštej organizme tal
mikrobi, mikrofavna, mezofavna, makrofavna, megafavna
60
Mikrobi
bakterije, glive
61
Mikrofavna
praživali, bičkarji, amebe, parameciji
62
Mezofavna
talne gliste, pršice, skakači
63
Makrofavna
kopenske pršice, stonoge, ličinke žuželk
64
megafavna
deževniki
65
Kaj dela makrofavna?
s svojimi čeljustmi drobijo in požirajo mrtve rastlinske celice, jih prebavijo in neprebavljenje ostanke iztrebijo.
66
Kaj je posledica drobljenja delcev tal?
povečuje površino, ki jo obrastejo glive in bakterije.
67
Kdo preraste iztrebke in kaj naredijo z njimi?
mikrobi, predelajo jih v humusne snovi ter anorganske spojine (NO3, PO4, NH3)
68
Kaj se zgodi z organskimi odpadki (glina, pesek)?
deževniki jih požurajo in v njihovem črevesju se spajajo v glineno-humusni kompleks.
69
Kakšna so tla po tem ko jih deževnik "prebavi"?
zračna, grudičasta, lažje vežejo vodo, rudninske snovi in jih posredujejo rastlinam.
70
Na kaj so odpornejša porasla tla?
erozijo
71
Kdo vpliva na celoten sestoj združbe, kje to zaznamo?
dominantne vrste, v imenu (jelo-bukovi gozdovi)
72
Kaj ima vsaka vrsta v združbi?
svoje mesto, vlogo = ekološko nišo
73
Kaj nam pove ekološka niša?
kje živi, s čim se hrani, kdo so njeni plenilci, zajedalci
74
Kaj omogoča sobivanje vrst?
različne ekološke niše
75
Od česa je odvisno ravnovesje v združbi?
od medvrstnih odnosov
76
Kaj pomeni raznovrstnost združbe?
da je sestavljena iz veliko vrst, je biodiverzitetna
77
Kako se povečuje biodiverziteta po Zemlji?
| biotska raznovrstnot
od tečajnika proti ekvatorju se povečuje. Čim bolj so pogoji ekstremni, tem revnejša je združba.
78
Kaj je ekološka sukcesija?
* evolucijski razvoj neke združbe od golih tal do ustaljene združbe
79
Katere vrste ekol. sukcesij poznamo
primarna, sekundarna
80
opiši primarno ekološko sukcesijo
- Razvoj ekosistema na neporaslih tleh (površje nastalo na novo – lava, vul. pepel, sipine, otoki, taljenj ledenikov ... ni prsti) – traja 50 – 1500 let.
- Spreminjajo se vrste organizmov in sestava tal.
- Prve - PIONIRSKE VRSTE
81
Kaj so pionirske vrste?
so prve vrste ter so manj zahtevne. Ustvarijo pogoje za druge vrste.
82
Opiši sekundarno ekološko sukcesijo
* Razvoj ekosistema na poseki (požar), jezera, obnavlja se prvotno stanje. Odvisna je od hranil v tleh in klime. Traja od 10 – 1000 let.
* pr.: spreminjanje plitvega jezera v močvirje, barje
83
Kakšne so lahko velikosti populacij?
populacijo lahko tvori večje ali manjše število osebkov
84
velike populacije
insekti, inčuni, saredele
85
majhne populacije
planinski orel, ris
86
od česa je odvisna prostorska porazdelitev?
od gibljivosti osebkov, od dejavnikov okolja in načina življenja.
87
Katere prostorske porazdelitve poznamo?
naključne, skupinske, enakomerne
88
Naključna porazdelitev
posledica gibanja organizmov
89
skupinska porazdelitev
je najpogostejša (vskalitev semen okoli matične rastline, skupinska gnezdišča ptic)
90
enakomerna porazdelitev
je umetna in jo ustvarja človek – sadovnjaki (pingvini ko gnezdijo --> ko se nagnejo se ne dotaknejo)
91
Kaj je rodnost, kako je izražena?
koliko novih osebkov se rodi, nataliteta
b.100 - v procentih
b.1000 - v promilih
označena z b
92
Kaj je umrljivost?
ali mortaliteta
označena z d
umirajo stari, mladi
93
Razlogi za smrt osebkov
zaradi bolezni in plenilcev, lakote, prometa, naravnih nesreč
94
Kaj je indeks vitalnosti?
je razmerje med rodnostjo in umrljivostjo
95
Kako preberemo indeks vitalnosti?
* v.i. = 1 (velikost se ne spreminja), v.i. = 1> (velikost narašča), v.i. = 1 < velikost pada
96
Za koga je značilna SPOLNA IN STAROSTNA ZGRADBA POPULACIJE
za enospolne organizme, ki se razmnožujejo spolno in ne vegetativno
97
Kdo sestavlja populacijo enospolnih org
samci in samice različnih starosti
98
Kako prikažemo starostna razmerja?
s starostnimi piramidami
99
Katere rasti populacije ločimo?
omejeno, neomejeno
100
Neomejena rast pop
eksponentna rast v okolju ni možna, saj vlada upor okolja, ki prepreči prenaseljenost.
101
Omejena rast pop
zaradi upora okolja
102
Kaj se dogaja z rastjo populacije?
narašča/pada --> niha/fluktoira
103
Za koga je značilna r selekcija?
je značilna za organizme, ki imajo hiperprodukcijo in so majhni (listne uši, bakterije, škodljivci, volunarice, pleveli). Prenaseljenosti sledi hiter padec številčnosti, življenje teh organizmov je kratko (nekaj ur – mesecev)
104
Za koga je značilna K selekcija
selekcija je značilna za organzime, ki dolgo dozorevajo in imajo malo potomcev. ). To so ujede, slonim kiti, gorile, orangutani, nosorogi.
105
Kje živijo organizmi selekcije K
Živijo v okolju z ustaljenimi življenskimi pogoji in populacije ne presežejo nosilnosti okolja
106
Kaj pomeni da populacije ne presežejo nosilnosti okolja?
so v ravnovesju z ekološkimi dejavniki okolja
