Evolucija drugi test Flashcards
1
Q
Kako imenujemo proces nastajanja novih vrst?
A
Speciacija
2
Q
Kako nastajajo nove vrste ter kaj to povzroči?
A
nastajajo divergentno, povečuje biotsko pestrost
3
Q
Kaj lahko razložimo z divergentinm nastankom vrst?
A
raznolikost in podobnost med vrstami
4
Q
Kako nastajajo vrste?
A
- v ločenih območjih
- v istih arealih
5
Q
Kako se imenuje, če vrste nastajajo v ločenih obm?
A
alopatrična speciacija
6
Q
Kako se imenuje, če vrste nastajajo v istih arealih?
A
simpatrična speciacija
7
Q
Katere koncepte pri definiciji vrste poznamo?
A
- biološki
- morfološki
- ekološki
- evolucijski (filogenetski)
8
Q
Biološki koncept vrste
A
je populacija ali skupina populacij, kjer se pripadniki razmnožujejo in imajo plodne potomce
9
Q
Morfološki koncept vrste
A
določanje vrst na osnovi zgradbe, delovanja ali vedenja organizma
10
Q
Ekološki koncept vrste
A
vrste se razlikujejo po ekoloških nišah in vlogi, ki jo imajo v ekosistemu
11
Q
Kaj so ekološke niše?
A
so točno določeni življenjski prostori
12
Q
Evolucijski (filogenetski) koncept vrste?
A
vrsta je skupina organizmov s posebno zgodovino (DNA)
13
Q
Kje so uporabni različni koncepti vrste?
A
pri reševanju znanstvenih vprašanj
14
Q
Kdaj je najbolj uporaben biološki konceot, zakaj?
A
pri opazovanju nasatajanja vrst, saj je razmnoževala osamitev pogoj pri nastajanju vrst
15
Q
Kako ločujemo razmnoževalne pregrade?
A
na predoploditvene in pooploditvene
16
Q
Kakšne so predoploditvene pregrade?
A
preprečujejo parjenje ali oploditev
17
Q
Naštej predopoditvene pregrade
A
- različni habitati
- nekompatibilnost spolnih celic
- razl. paritveni odnosi
- razl. sezona parjenja
18
Q
Naštej pooploditvene pregrade
A
- nesposobnost križanca za preživetje
- neplodnost križanca
- potomci križanvec so neplodni
19
Q
Zakaj mula ni vrsta?
A
ker ni plodna (križanec med konjem in oslom)
20
Q
Kaj omogoča prostorska ločitev populacij iste vrste?
A
Nastanek novih vrst
21
Q
Kaj je geografska speciacija?
A
proces nastajanja novih vrst, ki temelji na prostorski izolaciji
- dolgotrajen proces
22
Q
Kaj je podvrsta?
A
genetsko odprt sistem, ki se po določenih značilnostih že razlikuje od svojih najbližnjih sorodnikov
- je vrsta v nastajanju
23
Q
Darwinovi ščinkovci
A
- prileteli iz J A, naselili v razl ekološke niše
- kljunčki so se prilagodili na razl. načine prehranjevanja
- na otoku 14 razl. ščinkavcev
24
Q
Pri katerih vrstah lahko ‘delamo’ evolucijo v laboratoriju?
A
vrste s hiperprodukcijo
- vinske mušice
25
Raloži primer vinskih mušic
- hranili so jih z razl hrano
- ko so jih dali nazaj skupaj se niso hotele več pariti zaradi različnih kem snovi
26
Naštej izkaze za evolucijo?
- biogeografski
- embriološki
- biokemijski
27
Kaj dela biografija?
raziskuje razširjenost živih bitji na Zemlji
28
Naštej biografske izkaze za evolucijo
- endimitske vrste
- okamenine/fosili
29
Kaj so endimitske vrste?
- vrste, ki imajo sepcifične ekološke niše
- modrozelene cepljivke v Cerkniškem jezeru, Kamniški deževnik, črni močeril, Drobnovratnik
30
Kaj spada pod okamenine?
- rudimenti /krni
- atavizmi
31
Kaj so rudimenti?
ostanki starinskih tkiv, organov
32
Kaj so atavizmi?
- ko se rudimenti popolnoma razvijejo (da se določena telesna ali duševna lastnost ponovno izrazi v določenem organizmu, medtem ko jo pri njegovih prednikih ni zaznati. )
- večja poraščenost, večje št. bradavic, razvoj repa
33
Kaj so lahko rudimenti tekom evolucije prevzeli?
novo vlogo
- slepič --> limfatični organ
34
Posledica česa so atavizmi?
posledica napak v embrionalnem razvoju
- vmesni ali vezni člen: praptič, praproti semenjače
35
Kaj je ontogenija?
postopni prikaz filogenije
36
Kako poteka embrionalni razvoj?
po nekem zaporedju, tako da se posamezni razvojni znaki pojavljajo zaporedoma
- najprej izvirnejši in nato izpeljani mlajši znaki
37
Katere embrionalne stopnje so si bolj podobne, kje?
začetne stopnje pri sorodnih organizmih, poznejše so si vedno manj, tem manj so si tudi sorodni
38
# Biokemijski izkaz
Kaj je glavno merilo za ugotavljanje sorodnosti?
homolognost DNA
39
# Biokemijski izkaz
Pomembnost beljakovinskih molekul?
bolj kot so te pomembne za organizem, manj je podvržen spremembam
- histoni, sturkturne beljakovine
40
Kaj je sistematika?
- razvrščanje živih organizmov v sisteme
- povezuje razvrščanje z evolucijo
41
Kdo je CARL LINNE?
- knjiga Systema natura, opisal je 12 000 vrst
- uvedel ureditev sistema hierarhične skupine, ki jih uporabljamo še danes
42
Kakšno ureditev sistema je uvedel LINNE?
- osnovna enota sistema je vrsta
- uvedel je dvojno poimenovanje : NOMENKLATURA
43
Kaj je nomenklatura?
- dogovor o poimenovanju organizmov
- vrsto poimenujemo z dvojnim latinskim imenom
- prvi del: rodovno ime (velika začetnica)
- drugi del: vrstilni pridevnik (rodovno in vrstno ime se piše ležeče, kurzivno)
44
Na katere tri domene delimo ves živi svet?
- bakterije
- arheje
- evkarionti
45
Kako delimo bakterije?
- prave bakterije
46
Kako delimo arheje?
- starinske bakterije
47
Kako delimo evkarionte?
- rastline
- živali
- protisti (1 cel evk org)
- glive
48
Na kaj se delijo kraljestva?
deblo, razredm družino, rod, vrsta
49
Kako delimo določevalne ključe?
- strokovni
- slikovni
50
Kako so grajeni vsi ključi?
po dvovejnatem načelu
51
Kaj je dvovejnato načelo?
vsaka izbrana možnost ponudi novi dve možnosti
52
Kaj spada pod domeno prokariontov?
prave bakterije in arheje (enocelični prokariontski organizmi)
- kozmopoliti
53
Kaj pomeni da so org kozmopoliti?
jih najdemo povsod
54
Kako lahko živijo bakterije?
posamično ali v skupinah
- tvorijo kolonije, ki so povezane z zdrizastim ovojem
55
Kako se arheje razlikujejo od pravih bakterij?
- so evolucijsko bolj sorodne evkariontom
- razlikujejo se v zgradbi membrane, molekuli DNA
- njihova DNA že vsebuje histone, ki so značilni za DNA evkariontov
56
Kje živijo arheje?
v ekstremnih okoljih, kjer ni drugih organizmov
- v okoljih, ki spominjajo na obdobje začetka življenja (vulkanski vrelci)
57
Kaj nam je pokazalo Woesovo drevo življenja?
da je do ločitve treh domen prišlo zgodaj v evoluciji
- prve so se ločile bakterije, malo kasneje pa linij arhej in evkariontov
58
Značilnosti koga imajo arheje?
prokariontov in evkariontov
59
Kdo so protisti?
- spadajo pod domeno evkariontov
- so raznolika skupina in obsegajo več različnih evolucijskih vej, zato imajo malo skupnih značilnosti
60
Kaj se je zgodilo z nastankom protistov?
v evoluciji je prišlo do nastanka evkariontske celice iz prokariontske in nastanek mnogoceličarjev iz enoceličarjev
61
Kaj so lahko enoceličarji?
večinoma so lahko kolonijski in mnogocelični
62
Kako se premikajo enoceličarji?
z bički, migetalkami, s spreminjanjem oblike
63
Kakšni so lahko enoceličarji?
- heterotrofi (praživali)
- fotoavtotrofni (alge)
- kombinacija obojega (evglena)
64
Iz česa se je razvil prednik rastlin, ki živi v vodi?
najvrjetneje iz skupine sladkovodnih zelenih alg, ki so prišle na kopno
65
Kakšne so rastline, ki lahko živijo na kopnem?
večceličarji, ki vršijo FTS
66
Kako delimo višje rastline?
- mahove (najslabše prilagojeni)
- praprotnicce (višje razvite rastline)
- semenke (najbolj prilagojene na kopno)
67
Kako delimo semenke?
na kritosemenke in golosemenke
68
Naštej nekaj golosemenk
iglavci, jelka, smreka, macesen, bor
69
Naštej nekaj kritosemenk
lešni, leska, oreh, lipa, kostanj
70
S katerimi problemi so se znašle rastline, ko so prešle na kopno?
- izguba vode
- oskrba celic z vodo in mineralnimi snovmi
- oskrba s CO2 v plinastem stanju
- razvoj neodvisen od vode
- pelodno zron
- cvet in seme
71
Kako so se soočile rasl. z izgubo vode?
kutikula (voskasta prevleka)
72
Kako oskrbijo rastl. celice z vodo in min snovmi?
- koreninski in transportni sistem
- mahovi nimajo nič od tega -> preko celotne površine
73
Kako se rastl. oskrbujejo s plinastim CO2?
- listne reže
- mahovi le na sporangiju, sicer so listi enoplastni
- bolj prilagojene so praprotnice (koreninski sistem, prevajalna tkiva, oporna tkiva, prave velike liste)
74
# rastline
Kakšen je razvoj neodvisen od vode?
seme
(golosemenke)
75
Kaj je značilno le za kritosemenke?
da imajo cvet in seme zaprt v plodu.
-
76
Kdaj so prevladale kritosemenke?
v kredi
77
Kako so v današnjem svetu razširjene kritosemenke?
so največja in najštevilnejša vrsta
78
Kaj se je razvilo z razvojem cveta? Kaj je s tem povezano?
- sodelovanje cvet-žuželka (imata oba korist)
- povezan je tudi evolucijski razvoj razl. oblik in barv cveta
79
Pod kaj spadajo lišaji?
steljčnice (nimajo razvitih tkiv, organov, org. sistemov)
80
Opiši zgradbo steljke
- iz alge ali modrozelene cepljivke
- glive
81
Kaj je naloga alge in kaj glive pri steljki?
- alga: vrši FTS (dobijo organske snovi), bolj na površini
- gliva: oblika, zaščita, lišaj pritrdi na podlago, voda (preko hif črpa voodo in mineralne snovi)
82
Kako živita alga in gliva v steljki?
v pravem sožitju, če propade alga propade tudi lišaj
83
Naštej morfološke tipe lišajev
- skorjasti lišaji
- listasti lišaji
- grmičasti lišaji
84
Opiši skorjaste lišaje
- samo v močno onesnaženih območjih
- imajo najmanjšo steljko, pritrjeni so na tla/podlago, je od nje ne moremo ločit
85
Opiši listaste lišaje
- manj občutljiva vrsta
- Žlebasta pamelja
86
Opiši grmičaste lišaje
njihova steljka je največje površine
- najbolj izpostavljena -> najčistejše okolje
87
Kaj je plučar?
vrsta lišaja, ki potrebuje idealne pogoje
88
Kako se razmnožujejo lišaji?
- vegetativno
- spolno samo gliva, ki izoblikuje plodišča
89
Uporabnost lišajev
- hrana živali (predvsem severni jeleni)
- gradbeni material za ptiče
- zdravilne rastl
- skrivališče hroščem, polžem, pršicam
- osnova za industrijske procese (izdelovanje kem indikatorejv, pokazatelj kislosti) ali kot barvilo za barvanje blaga
- bioindikatorji (pokazatelji) onesnaženosti zraka
90
Zakaj so lišaji zdravilne rastline?
nekateri vsebujejo snovi za preprečevanje okužb pri ranah, antibiotične snovi za zdravljenje pljučnice in škrlatinke
91
# onesnaževanje okolja
Kaj nam pokažejo lišaji, kaj ne?
- kako dolgo je onesnaženo
- ne povejo koncentracije in katera je ta onesnažena snov
92
Pogoji za rast lišajev
vlaga, primerna podlaga (stalna, čist zrak)
93
vzroki zakaj so lišaji bioindikatorji čis zraka
- nimajo kutikule, povrhnjice
- so aktivni celo leto (zime temp inverzija)
- nimajo korenin (snovi dobijo iz zraka)
94
Naštej pase kjer najdemo lišaje
- A, B, C, D, E
95
Kdo raste v A pasu?
- vsi lišaji
- zelo čist zrak
96
Kdo raste v B pasu?
- skorjasti, listasti, grmičasti
- velenje
97
Kdo raste v C pasu?
- skorjasti
- listasti
98
Kdo raste v D pasu?
- skorjasti
99
Kdo raste v E pasu?
- lišajska praznina
- zelo onesnažemn zrak
