Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija II > Evolucija drugi test > Flashcards

Evolucija drugi test Flashcards

1
Q

Kako imenujemo proces nastajanja novih vrst?

A

Speciacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako nastajajo nove vrste ter kaj to povzroči?

A

nastajajo divergentno, povečuje biotsko pestrost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj lahko razložimo z divergentinm nastankom vrst?

A

raznolikost in podobnost med vrstami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako nastajajo vrste?

A
  • v ločenih območjih
  • v istih arealih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako se imenuje, če vrste nastajajo v ločenih obm?

A

alopatrična speciacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako se imenuje, če vrste nastajajo v istih arealih?

A

simpatrična speciacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Katere koncepte pri definiciji vrste poznamo?

A
  • biološki
  • morfološki
  • ekološki
  • evolucijski (filogenetski)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Biološki koncept vrste

A

je populacija ali skupina populacij, kjer se pripadniki razmnožujejo in imajo plodne potomce

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Morfološki koncept vrste

A

določanje vrst na osnovi zgradbe, delovanja ali vedenja organizma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Ekološki koncept vrste

A

vrste se razlikujejo po ekoloških nišah in vlogi, ki jo imajo v ekosistemu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj so ekološke niše?

A

so točno določeni življenjski prostori

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Evolucijski (filogenetski) koncept vrste?

A

vrsta je skupina organizmov s posebno zgodovino (DNA)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kje so uporabni različni koncepti vrste?

A

pri reševanju znanstvenih vprašanj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kdaj je najbolj uporaben biološki konceot, zakaj?

A

pri opazovanju nasatajanja vrst, saj je razmnoževala osamitev pogoj pri nastajanju vrst

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako ločujemo razmnoževalne pregrade?

A

na predoploditvene in pooploditvene

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšne so predoploditvene pregrade?

A

preprečujejo parjenje ali oploditev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Naštej predopoditvene pregrade

A
  • različni habitati
  • nekompatibilnost spolnih celic
  • razl. paritveni odnosi
  • razl. sezona parjenja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Naštej pooploditvene pregrade

A
  • nesposobnost križanca za preživetje
  • neplodnost križanca
  • potomci križanvec so neplodni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Zakaj mula ni vrsta?

A

ker ni plodna (križanec med konjem in oslom)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj omogoča prostorska ločitev populacij iste vrste?

A

Nastanek novih vrst

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je geografska speciacija?

A

proces nastajanja novih vrst, ki temelji na prostorski izolaciji
- dolgotrajen proces

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je podvrsta?

A

genetsko odprt sistem, ki se po določenih značilnostih že razlikuje od svojih najbližnjih sorodnikov
- je vrsta v nastajanju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Darwinovi ščinkovci

A
  • prileteli iz J A, naselili v razl ekološke niše
  • kljunčki so se prilagodili na razl. načine prehranjevanja
  • na otoku 14 razl. ščinkavcev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Pri katerih vrstah lahko ‘delamo’ evolucijo v laboratoriju?

A

vrste s hiperprodukcijo
- vinske mušice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Raloži primer vinskih mušic

A
  • hranili so jih z razl hrano
  • ko so jih dali nazaj skupaj se niso hotele več pariti zaradi različnih kem snovi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Naštej izkaze za evolucijo?

A
  • biogeografski
  • embriološki
  • biokemijski
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj dela biografija?

A

raziskuje razširjenost živih bitji na Zemlji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Naštej biografske izkaze za evolucijo

A
  • endimitske vrste
  • okamenine/fosili
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kaj so endimitske vrste?

A
  • vrste, ki imajo sepcifične ekološke niše
  • modrozelene cepljivke v Cerkniškem jezeru, Kamniški deževnik, črni močeril, Drobnovratnik
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kaj spada pod okamenine?

A
  • rudimenti /krni
  • atavizmi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kaj so rudimenti?

A

ostanki starinskih tkiv, organov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kaj so atavizmi?

A
  • ko se rudimenti popolnoma razvijejo (da se določena telesna ali duševna lastnost ponovno izrazi v določenem organizmu, medtem ko jo pri njegovih prednikih ni zaznati. )
  • večja poraščenost, večje št. bradavic, razvoj repa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kaj so lahko rudimenti tekom evolucije prevzeli?

A

novo vlogo
- slepič –> limfatični organ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Posledica česa so atavizmi?

A

posledica napak v embrionalnem razvoju
- vmesni ali vezni člen: praptič, praproti semenjače

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj je ontogenija?

A

postopni prikaz filogenije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kako poteka embrionalni razvoj?

A

po nekem zaporedju, tako da se posamezni razvojni znaki pojavljajo zaporedoma
- najprej izvirnejši in nato izpeljani mlajši znaki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Katere embrionalne stopnje so si bolj podobne, kje?

A

začetne stopnje pri sorodnih organizmih, poznejše so si vedno manj, tem manj so si tudi sorodni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Biokemijski izkaz

Kaj je glavno merilo za ugotavljanje sorodnosti?

A

homolognost DNA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Biokemijski izkaz

Pomembnost beljakovinskih molekul?

A

bolj kot so te pomembne za organizem, manj je podvržen spremembam
- histoni, sturkturne beljakovine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Kaj je sistematika?

A
  • razvrščanje živih organizmov v sisteme
  • povezuje razvrščanje z evolucijo
41
Q

Kdo je CARL LINNE?

A
  • knjiga Systema natura, opisal je 12 000 vrst
  • uvedel ureditev sistema hierarhične skupine, ki jih uporabljamo še danes
42
Q

Kakšno ureditev sistema je uvedel LINNE?

A
  • osnovna enota sistema je vrsta
  • uvedel je dvojno poimenovanje : NOMENKLATURA
43
Q

Kaj je nomenklatura?

A
  • dogovor o poimenovanju organizmov
  • vrsto poimenujemo z dvojnim latinskim imenom
  • prvi del: rodovno ime (velika začetnica)
  • drugi del: vrstilni pridevnik (rodovno in vrstno ime se piše ležeče, kurzivno)
44
Q

Na katere tri domene delimo ves živi svet?

A
  • bakterije
  • arheje
  • evkarionti
45
Q

Kako delimo bakterije?

A
  • prave bakterije
46
Q

Kako delimo arheje?

A
  • starinske bakterije
47
Q

Kako delimo evkarionte?

A
  • rastline
  • živali
  • protisti (1 cel evk org)
  • glive
48
Q

Na kaj se delijo kraljestva?

A

deblo, razredm družino, rod, vrsta

49
Q

Kako delimo določevalne ključe?

A
  • strokovni
  • slikovni
50
Q

Kako so grajeni vsi ključi?

A

po dvovejnatem načelu

51
Q

Kaj je dvovejnato načelo?

A

vsaka izbrana možnost ponudi novi dve možnosti

52
Q

Kaj spada pod domeno prokariontov?

A

prave bakterije in arheje (enocelični prokariontski organizmi)
- kozmopoliti

53
Q

Kaj pomeni da so org kozmopoliti?

A

jih najdemo povsod

54
Q

Kako lahko živijo bakterije?

A

posamično ali v skupinah
- tvorijo kolonije, ki so povezane z zdrizastim ovojem

55
Q

Kako se arheje razlikujejo od pravih bakterij?

A
  • so evolucijsko bolj sorodne evkariontom
  • razlikujejo se v zgradbi membrane, molekuli DNA
  • njihova DNA že vsebuje histone, ki so značilni za DNA evkariontov
56
Q

Kje živijo arheje?

A

v ekstremnih okoljih, kjer ni drugih organizmov
- v okoljih, ki spominjajo na obdobje začetka življenja (vulkanski vrelci)

57
Q

Kaj nam je pokazalo Woesovo drevo življenja?

A

da je do ločitve treh domen prišlo zgodaj v evoluciji
- prve so se ločile bakterije, malo kasneje pa linij arhej in evkariontov

58
Q

Značilnosti koga imajo arheje?

A

prokariontov in evkariontov

59
Q

Kdo so protisti?

A
  • spadajo pod domeno evkariontov
  • so raznolika skupina in obsegajo več različnih evolucijskih vej, zato imajo malo skupnih značilnosti
60
Q

Kaj se je zgodilo z nastankom protistov?

A

v evoluciji je prišlo do nastanka evkariontske celice iz prokariontske in nastanek mnogoceličarjev iz enoceličarjev

61
Q

Kaj so lahko enoceličarji?

A

večinoma so lahko kolonijski in mnogocelični

62
Q

Kako se premikajo enoceličarji?

A

z bički, migetalkami, s spreminjanjem oblike

63
Q

Kakšni so lahko enoceličarji?

A
  • heterotrofi (praživali)
  • fotoavtotrofni (alge)
  • kombinacija obojega (evglena)
64
Q

Iz česa se je razvil prednik rastlin, ki živi v vodi?

A

najvrjetneje iz skupine sladkovodnih zelenih alg, ki so prišle na kopno

65
Q

Kakšne so rastline, ki lahko živijo na kopnem?

A

večceličarji, ki vršijo FTS

66
Q

Kako delimo višje rastline?

A
  • mahove (najslabše prilagojeni)
  • praprotnicce (višje razvite rastline)
  • semenke (najbolj prilagojene na kopno)
67
Q

Kako delimo semenke?

A

na kritosemenke in golosemenke

68
Q

Naštej nekaj golosemenk

A

iglavci, jelka, smreka, macesen, bor

69
Q

Naštej nekaj kritosemenk

A

lešni, leska, oreh, lipa, kostanj

70
Q

S katerimi problemi so se znašle rastline, ko so prešle na kopno?

A
  • izguba vode
  • oskrba celic z vodo in mineralnimi snovmi
  • oskrba s CO2 v plinastem stanju
  • razvoj neodvisen od vode
  • pelodno zron
  • cvet in seme
71
Q

Kako so se soočile rasl. z izgubo vode?

A

kutikula (voskasta prevleka)

72
Q

Kako oskrbijo rastl. celice z vodo in min snovmi?

A
  • koreninski in transportni sistem
  • mahovi nimajo nič od tega -> preko celotne površine
73
Q

Kako se rastl. oskrbujejo s plinastim CO2?

A
  • listne reže
  • mahovi le na sporangiju, sicer so listi enoplastni
  • bolj prilagojene so praprotnice (koreninski sistem, prevajalna tkiva, oporna tkiva, prave velike liste)
74
Q

rastline

Kakšen je razvoj neodvisen od vode?

A

seme
(golosemenke)

75
Q

Kaj je značilno le za kritosemenke?

A
76
Q

Kdaj so prevladale kritosemenke?

A

v kredi

77
Q

Kako so v današnjem svetu razširjene kritosemenke?

A

so največja in najštevilnejša vrsta

78
Q

Kaj se je razvilo z razvojem cveta? Kaj je s tem povezano?

A
  • sodelovanje cvet-žuželka (imata oba korist)
  • povezan je tudi evolucijski razvoj razl. oblik in barv cveta
79
Q

Pod kaj spadajo lišaji?

A

steljčnice (nimajo razvitih tkiv, organov, org. sistemov)

80
Q

Opiši zgradbo steljke

A
  • iz alge ali modrozelene cepljivke
  • glive
81
Q

Kaj je naloga alge in kaj glive pri steljki?

A
  • alga: vrši FTS (dobijo organske snovi), bolj na površini
  • gliva: oblika, zaščita, lišaj pritrdi na podlago, voda (preko hif črpa voodo in mineralne snovi)
82
Q

Kako živita alga in gliva v steljki?

A

v pravem sožitju, če propade alga propade tudi lišaj

83
Q

Naštej morfološke tipe lišajev

A
  • skorjasti lišaji
  • listasti lišaji
  • grmičasti lišaji
84
Q

Opiši skorjaste lišaje

A
  • samo v močno onesnaženih območjih
  • imajo najmanjšo steljko, pritrjeni so na tla/podlago, je od nje ne moremo ločit
85
Q

Opiši listaste lišaje

A
  • manj občutljiva vrsta
  • Žlebasta pamelja
86
Q

Opiši grmičaste lišaje

A

njihova steljka je največje površine
- najbolj izpostavljena -> najčistejše okolje

87
Q

Kaj je plučar?

A

vrsta lišaja, ki potrebuje idealne pogoje

88
Q

Kako se razmnožujejo lišaji?

A
  • vegetativno
  • spolno samo gliva, ki izoblikuje plodišča
89
Q

Uporabnost lišajev

A
  • hrana živali (predvsem severni jeleni)
  • gradbeni material za ptiče
  • zdravilne rastl
  • skrivališče hroščem, polžem, pršicam
  • osnova za industrijske procese (izdelovanje kem indikatorejv, pokazatelj kislosti) ali kot barvilo za barvanje blaga
  • bioindikatorji (pokazatelji) onesnaženosti zraka
90
Q

Zakaj so lišaji zdravilne rastline?

A

nekateri vsebujejo snovi za preprečevanje okužb pri ranah, antibiotične snovi za zdravljenje pljučnice in škrlatinke

91
Q

onesnaževanje okolja

Kaj nam pokažejo lišaji, kaj ne?

A
  • kako dolgo je onesnaženo
  • ne povejo koncentracije in katera je ta onesnažena snov
92
Q

Pogoji za rast lišajev

A

vlaga, primerna podlaga (stalna, čist zrak)

93
Q

vzroki zakaj so lišaji bioindikatorji čis zraka

A
  • nimajo kutikule, povrhnjice
  • so aktivni celo leto (zime temp inverzija)
  • nimajo korenin (snovi dobijo iz zraka)
94
Q

Naštej pase kjer najdemo lišaje

A
  • A, B, C, D, E
95
Q

Kdo raste v A pasu?

A
  • vsi lišaji
  • zelo čist zrak
96
Q

Kdo raste v B pasu?

A
  • skorjasti, listasti, grmičasti
  • velenje
97
Q

Kdo raste v C pasu?

A
  • skorjasti
  • listasti
98
Q

Kdo raste v D pasu?

A
  • skorjasti
99
Q

Kdo raste v E pasu?

A
  • lišajska praznina
  • zelo onesnažemn zrak

Biologija II (9 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions