Šebart, M., Javornik, M. - Herbartov koncept vzgoje

Question 1

Vprašanje, ki ga postavja D. Benner:

Ali je ta trditev, da je Herbart eden od utemeljiteljev moderne pedagogike, utemeljena le v zgodovinskem ali tudi v sistematičnem smislu?

Answer 1

V zgodovinskem smislu - Ni sporno, da v tem smislu Herbart sodi k utemeljiteljem moderne pedagogike in s tem k njenim klasikom.

v sistematičnem smislu -
avtorici menita, da lahko dvomimo, če v sistematičnem smislu sploh še obstajajo klasiki teorije vzgoje in če Herbart sodi mednje, ZATO KER:

a) so v današnji teoriji vzgoje Herbartova dela, prav tako kot dela drugih klasikov pedagogike (Rousseu, Kant, Pestalozzi, Fichte, Herbart, Schleiermacher, Humboldt, Hegel), v veliki meri zašla v pozabo - so večinoma poznani samo še po imenu
b) ali pa so dojeti kot zastopniki in pripadniki že zdavnaj zaključenega obdobja, ki nima z današnjo teorijo vzgoje nič ali vsaj ne veliko skupnega.

Question 2

Kaj je glavna trditev v sekundarni literaturi in v zgodovinah pedagogike in glavno vprašanje D. Bennerja na začetku tega članka?

Answer 2

TRDITEV:
Herbart je eden od utemeljiteljev moderne pedagogike.

VPRAŠANJE D. BENNERJA:
Ali je ta trditev, da je Herbart eden od utemeljiteljev moderne pedagogike, utemeljena le v zgodovinskem ali tudi v sistematičnem smislu?

Question 3

Kako Šebart in Javornik argumentirata dvome in pomisleke o utemeljenosti trditve (da je Herbart eden od utemeljiteljev moderne pedagogike) v sistematičnem smislu?

Answer 3

avtorici članka argumentirata te dvome in pomisleke z izpeljavo M. Milharčič-Hladnika.

1) Leipziški profesor ZILLER je v 60-ih letih 19. stol. za znanstvene temelje pedagogike uporabil skorajda pozabljene in nepoznane spise J. F. Herbarta.
2) STOY in REIN (profesorja z druge pomembne pruske univerze v Jeni) sta z raziskovanjem nadaljevala.
3) DE GARMO IN BRATA MCCURRY (ame raziskovalci) pa so Herbartovo “zapuščino” ponesli v ZDA. –> Izredno vplivno doktrino so poimenovali herbartizem in leti 1892 ustanovili Herbart Club.

Na osnovi tistega, kar je bilo narejenega v “njegovem imenu”, pa Herberta skorajda več ne razpoznamo.

Question 4

Zakaj Herbarta skoraj več ne razpoznamo na osnovi tistega, kar je bilo narejenega v “njegovem imenu”?

Answer 4

Razlog za to bi lahko iskali v dejstvu:
ko so se vzpostavljali določeni pedagoški koncepti je šla v izgubo vrsta Herbartovih postavk, ki predstavljajo zanje (za ped.koncepte al za Herbartove postavke?? koga??) neko “travmatično” točko. –> Ta se kaže predvsem v drugem momentu, ki ga izpostavi M. Milharčič Hladnik.

Question 5

Kje se kaže “travmatična” točka Herbartovih postavk, ki so se pri vzpostavljanju določenih pedagoških konceptov izgubile?
Opiši to točko/ moment!

Answer 5

kaže se predvsem v drugem momentu, ki ga izpostavi M. Milharčič Hladnik, njegov zapis pa lahko dopolnimo z nadaljnjo Bennerjevo izpeljavo.

M. Milharčič Hladnik piše:

Herbart je zagovarjal HUMANISTIČNO KONCEPCIJO ŠOLE, pri kateri je:

• avtonomijo posameznika znotraj izobraževanja postavil pred splošno voljo skupnosti,
• jasno opredelil, da ni koncepta izobraževanja brez učenja, ter
• izpostavil tezo, da vzgoja ni nič brez izobraževanja.

V tem smislu torej ni nič čudnega, da se je sloves Herbartove pedagoške teorije sesul ob uničujoči kritiki Deweya in Ricea, ki sta jo na začetku 20. stoletja popolnoma diskreditirala.

Question 6

Kaj izpostavi M. Milharčič Hladnik v drugem momentu, kjer se kaže “travmatična” točka Herbartovih postavk, ki so se izgubile pri vzpostavljanju določenih pedagoških konceptov?

Answer 6

M. Milharčič Hladnik piše:

Herbart je zagovarjal HUMANISTIČNO KONCEPCIJO ŠOLE, pri kateri je:

• avtonomijo posameznika znotraj izobraževanja postavil pred splošno voljo skupnosti,
• jasno opredelil, da ni koncepta izobraževanja brez učenja, ter
• izpostavil tezo, da vzgoja ni nič brez izobraževanja.

V tem smislu torej ni nič čudnega, da se je sloves Herbartove pedagoške teorije sesul ob uničujoči kritiki Deweya in Ricea, ki sta jo na začetku 20. stoletja popolnoma diskreditirala.

Question 7

Kakšna je Bennerjeva izpeljava, s katero lahko dopolnimo zapis od M. Milharčič Hladnika, glede momenta, kjer se kaže “travmatična” točka Herbartovih postavk, ki so se izgubile pri vzpostavljanju določenih pedagoških konceptov?

Answer 7

Bennerjeva izpeljava pravi:

Pri soočanju z idejami in teorijami klasikov obstajajo številni predsodki. Ti ne rezultirajo le iz netočnega ali pomanjkljivega poznavanja tradicije, temveč so pogojeni s t.i. zgodovino učinkov (Wirkungsgeschichte). Te pa je deležna klasična tradicija do današnjih dni.
Tako tudi tisti, ki klasikov ni prebiral, morda že pozna nekatere sodbe o njih (je npr. slišal, da je Rousseau propagiral ‘‘nazaj k naravi’’, da je Pestalozzi utemeljitelj ljudske šole in da je s Humboldtom povezana humanistična gimnazija).

In v kolikor so sploh razširjena mnenja o Herbartu, se zdi, da je na začetku 19. stol.:
- zagovarjal vzgojo mladine prek domačih učiteljev,
- razvil pedagogiko, ki cilje vzgoje izpeljuje iz normativne etike, sredstva pedagoškega ravnanja iz mehanistične psihologije;
In da je kasneje, v drugi polovici 19. stoletja:
- odločilno vplival na didaktiko šolskega pouka.

Benner označuje ta dostop do klasikov kot neustrezen.

Question 8

Zakaj Benner kot neustrezen označuje dostop do klasikov, kjer tudi tisti, ki jih morda niti ni prebiral, že pozna nekatere sodbe o njih?

Kaj opozarja D. Benner?

Answer 8

Te neke sodbe oz. predsodki o klasikih ne rezultirajo le iz netočnega ali pomanjkljivega poznavanja tradicije, temveč so pogojeni s t.i. zgodovino učinkov, ki jo je deležna klasična tradicija vse do danes.

Tak dostop do klasikov Benner označuje kot neustrezen zato, KER:

• te vrste izjav ne zastopajo le nepoučeni, ampak jih najdemo tudi v znanstvenih publikacijah!
• Benner OPOZARJA: da so to izjave o zgodovini učinkov, ki so bili, kar zadeva Herbarta, posredovani prek znanstvene in praktične dejavnosti tistih, ki so se nanj sklicevali in se uveljavili v zgodovini kot t.i. herbartovci.
• Na teh izjavah se mu zdi zanimivo to, da so te izjave, če jih preizkusimo na Herbartovih lastnih spisih, skorajda brez izjeme napačne! In podobno velja za ostale klasike!

Dejstvo je torej, da se ideje klasikov prenašajo v luči interpretacij, ki jih razvijajo bodisi njihovi zagovorniki, bodisi njihovi kritiki; da se na osnovi predsodkov o njih nanje sklicujejo ali se od njih distancirajo

D. Benner opozarja, tudi:
- da je napačno predvidevati, da bi bilo prevzemanje idej klasikov, tako kot je potekalo, sprejeto ali celo nameravano s strani samih klasikov. Kajti Herbart je v prav tako mali meri želel vplivati na šolsko pedagogiko 2. pol. 19. stoletja, kot je Humboldt nameraval vstopiti v zgodovino kot oče humanistične gimnazije. In od tega, da bi propagiral vrnitev v izvendružbeno naravno stanje, se je Rousseau poskušal brezuspešno distancirati že v času življenja.

Question 9

Kako se torej lotiti branja klasičnih tekstov, v našem primeru branja Herbarta?

Answer 9

1. lahko se razglasimo za herbartovce, interprete njegovih tekstov; pri čemer mora biti naše težišče temeljito branje njegovih del.
2. tekste moramo brati v širšem kontekstu, jih povezovati z “duhom časa” in primerjati z avtorji tistega časa.
3. pri analizah ne smemo zanemarjati njegovih interpretov, čeprav so ga nemara redefinirali.
4. s tem, ko je Herbart postavil temelje moderne pedagogike, nas je postavil pred nalogo, da reflektiramo zgodovinski horizont in njegove teoretske predpostavke.

Question 10

Kako se Šebart in Javornik lotita analize Herbarta?

Answer 10

1) najprej prevedeta originalnni teksta–> 2) ga interpretirata; kar pomeni, da skušata z njunega zornega kota, z njunih teoretskih izhodišč poiskati odgovore na nekatera vpraš., ki se zastavljajo v zvezi z viz dejavnostjo.

Pri iskanju odgovorov na vprašanja, vezana na viz dejavnost, iz teoretskih izhodišč, iz katerih sta izhajali Šebart in Javornik, se nista trudili dokazati, da so bile mnoge interpretacije Herbarta napačne, in izvajati neposredne korekture teh izpeljav, v smislu: “kaj je Herbart resnično rekel in mislil?, ker se zavedata, da vsaka interpretacija implicira določeno teoretsko izhodišče, ki vpliva na tak ali drugačen “izhod” analize; in da je zato o njihovi napačnosti zelo težko govoriti.

Avtorici izhajata iz 3. dela njegovih zbranih spisov (1919). Pri izbiranju nekaj njegovih misli za ta članek jima je kot vodilo služil naslednji cilj:
- pokazati tisto “neznosno” razsežnost Herbartovih postavk, ki jih je bilo potrebno reinterpretirati; še več, celo pozabiti.

Avtorici v pedagoški tradiciji oz. njenem klasiku Herbartu iščeta tista “travmatična” mesta za današnjo pedagogiko, ki se jim sicer v drugih kontekstih mnogokrat očita celo nepedagoškost.

Question 11

Kaj je glavni fokus Šebartove in Javornikove v članku Herbartov koncept vzgoje?

Answer 11

V pedagoški tradiciji oz. njenem klasiku Herbartu poiskati tista “travmatičnia” mesta za današnjo ped., ki se jim sicer v drugih kontekstih velikokrat očita celo nepedagoškost.

Pri izbiranju nekaj Herbartovih misli iz 3. dela njegovih zbranih spisov (1919) je kot vodilo služil naslednji cilj:
- pokazati tisto “neznosno” razsežnost Herbartovih postavk, ki jih je bilo potrebno reinterpretirati; še več, celo pozabiti.

Question 12

Obravnava Herbartovih spisov po 1. in 2. delu

Answer 12

V 1. delu: avtorici najprej predstavita značilnosti, ki opredeljujejo predvsem vzgojo v:

• družini,
• v razmerju otroka do prvih pomembnih Drugih.

Avtorici vnaprej OPOZORITA, da to ne pomeni, da značilnosti nimajo ničesar opraviti s kasnejšimi fazami v razvoju otrok, oz. pri stiku s kasnejšimi pomembnimi Drugimi.

V 2. delu:
pokažeta, da to, da značilnosti, ki opredeljujejo predvsem vzgojo v družini in v razmerju otr. do prvih pomembnih Drugih ne pomeni, da značilnosti nimajo ničesar opraviti s kasnejšimi fazami v razvoju otrok, oz. pri stiku s kasnejšimi pomembnimi Drugimi, AMPAK da;–> Herbart pri analizi pouka oz. šolske dejavnosti izpostavi drug moment:

pouk, ki ga lahko opredelimo kot “vzgojni pouk”, se mora oblikovati na drugih temeljih kot vzgoja v družini. Namreč, na posredovanju znanja, na oblikovanju vednosti.

Question 13

Kateri je drug moment, ki ga Herbart izpostavi pri analizi pouka oz. šolske dejavnosti?

Answer 13

pouk, ki ga lahko opredelimo kot “vzgojni pouk”, se mora oblikovati na drugih temeljih kot vzgoja v družini. Namreč, na posredovanju znanja, na oblikovanju vednosti.

Avtorici pišeta, da lahko ugotavljamo, da se Herbart zaveda, da vzgojnih učinkov v šoli ni mogoče zasledovati direktno,neposredno.

Neposredni namen je posredovanje znanja in vedenja. ‘‘Vsestransko, ali raje mnogostransko znanje – kajti človeško znanje ne tvori totalitete, še mnogo manj to, kar posredujejo šole – je dejansko smoter šolskega pouka - namreč, najbližji neposredni smoter. Šola ne more biti v celoti ustanova formiranja individuov; od vsote moči, ki so v stanju oblikovati človeka, ji je lasten le določen del, poseben razred in to so znanosti. Kar prispevajo svet, primer, druženje, družina in predvsem lastno tiho učinkovanje v sebi delujočega duha, tega šola nima v svoji oblasti. Sama stori vse mogoče, če premakne tisto tvorno silo, ki leži v znanostih.”

Question 14

Zakaj se Herbart zaveda, da vzgojnih učinkov v šoli ni mogoče zasledovati direktno, neposredno?

Answer 14

ZATO KER;

Neposredni namen je posredovanje znanja in vedenja. ‘‘Vsestransko, ali raje mnogostransko znanje – kajti človeško znanje ne tvori totalitete, še mnogo manj to, kar posredujejo šole – je dejansko smoter šolskega pouka. Namreč, najbližji neposredni smoter. Šola ne more biti v celoti ustanova formiranja individuov; od vsote moči, ki so v stanju oblikovati človeka, ji je lasten le določen del, poseben razred. in to so znanosti. Kar prispevajo svet, primer, druženje, družina in predvsem lastno tiho učinkovanje v sebi delujočega duha, tega šola nima v svoji oblasti. Sama stori vse mogoče, če premakne tisto tvorno silo, ki leži v znanostih.’’

Question 15

Kaj je najbližji neposredni smoter šolskega pouka?

Answer 15

Vsestransko ali še raje - mnogostransko ZNANJE.

Če se še ožje osredotočimo pa to, kar posredujejo ŠOLE, ker je neposredni namen šolskega pouka posredovanje ZNANJA in VEDENJA.

Question 16

Zakaj šola ne more v celoti biti ustanova formiranja individuov?

Answer 16

Zato, ker ji je od moči, ki so v stanju oblikovati človeka lasten le določen del, poseben razred in to so ZNANOSTI.

Šola nima v svoji oblasti tega, kar prispevajo svet - npr. druženje, družina in predvsem lastno tiho učinkovanje v sebi delujočega duha.

Šola stori vse, kar je v njeni moči le, če premakne tisto TVORNO silo, ki leži v ZNANOSTIH.”

Question 17

Zakaj šola ne more v celoti biti ustanova formiranja individuov? I.

Answer 17

Herbart v sestavku ‘‘O umetnosti vzgoje’’ poudarja pomen družine v razvoju posameznika.

V sestavku piše:
Vzgoja je stvar DRUŽIN; od tam izhaja in tja se večinoma vrača. Vzgojo ven iz šole žene samo potreba po RAZNOVRSTNEM in DRAGOCENEM pouku. V šolah vzgoja v enaki meri kot v družini ne more biti nikoli zagotovljena.

Izpostavlja dejstvo, da družina zavzema prvi in odločilni prostor, ki je namenjen vzgoji in pravi:

“Vse ostalo, naj ima kakršnokoli ime, je za vzgojo DRUGO in TRETJE, toda nikoli Prvo. Tja (v ‘‘drugo in tretje’’) sodi tudi celotni POUK, od elementov pa tja do najvišje učenosti. In zato šole, katerih temeljna stvar je po njihovi naravi poučevanje in učenje, niso vzgojne ustanove, in to tudi nikoli ne morejo postati. Šole so pomožne ustanove družinam, ki so dane zahteve vzgoje že izpolnile.’’

Mehanizmi torej, ki jih v zvezi z vzgojo navaja Herbart, so najtesneje povezani z družino in značilnostmi, t.i. primarne socializacije.

Šola je lahko v tem smislu le POMOŽNA USTANOVA; krepi obrazce, ki so bili posredovani otroku prek prvih pomembnih Drugih.

Question 18

Katere so po Herbartu osnovne ZAHTEVE v zvezi z vzgojo?

Oz. 3 osnovna NAČELA, ki jih Herbart navaja v zvezi z vzgojo otrok.

Answer 18

1) OHRANITI GOJENCU MOČI, KI JIH IMA.
2) OTROCI SE MORAJO NAUČITI UBOGATI.
3) OTROCI SO NAVAJENI NA ZAUPNO SPOROČANJE.

Zdi se, da je Herbart pri naštevanju 3 temeljnih pedagoških pravil sledil Kantu.

Question 19

Opiši osnovno zahtevo v zvezi z vzgojo:

1. OHRANITI GOJENCU MOČI, KI JIH IMA.

Answer 19

Vzgojitelj ne more ustvariti ali preustvariti človeka, ampak je kritičen do tega, da bi ‘‘naravne zasnove’’ jemali kot nekaj ‘‘določenega’’, dokončnega.

Herbart pravi:
‘‘Rečeno je, da se je potrebno omejiti na naravne zasnove – ampak meje teh zasnov ni tako lahko določiti! Pedagogiki ni v čast, če rada najde to mejo ozko postavljeno; in dvomljivo je še, ali si sploh sme želeti kaj vedeti o absolutnih mejah”.

Herbart pravi:
Človeška narava je značilna ‘‘prvobitna, neskončna zmožnost oblikovanja.’’

Morda bi lahko to izhodišče označili kot stališče o “potencialnosti” človekovih dispozicij za razvoj; kot kritiko tedanje pedagogike, ki se je (kot je razvidno iz citata) sklicevala na “določenost”, dokončnost “naravnih” meja.
Prav gotovo pa NE napeljuje na sklep, da je potrebno otroku puščati nekakšen prost razvoj teh zasnov; ali videti v njih neko prvobitno ‘‘dobro’’: ta mnogostranost’’ … ni slaba. Toda tudi ni dobra. Nima nobenega značaja. Potrebuje oblikovanje …’’

Question 20

Opiši osnovno zahtevo v zvezi z vzgojo:

2. OTROCI SE MORAJO NAUČITI UBOGATI.

Answer 20

S prvim je povezana 2. zahteva, ki poudarja, da se mora človek od mladosti navajati na OMEJITVE.

Herbart pristaja na stopnjo vzgojnega procesa, ki je ne moremo preskočiti –> to je začetna stopnjo, ko je potrebno:
- otroka podrediti, usmerjati, disciplinirati,
- ko moramo določeno ravnanje zahtevati,
- ko je potreben “zunanji” pritisk.
Otrokova moč mora naleteti na zadosten odpor…”

Način, s katerim je to potrebno izvajati, Herbart prikaže na primeru obravnave laži.

Question 21

Opiši način, s katerim je 2. osnovno zahtevo potrebno izvajati na Herbartovem primeru obravnave laži.

Answer 21

Herbart pravi:
Mnogi vzgojitelji naravnost predpostavljajo, da otroci lažejo, kadar morejo; torej jih je potrebno:
- podvreči stalnemu NADZORU, tako da jim za prikrivanje ne ostane nobeno upanje
- potrebno jih je od jutra do večera ZAPOSLITI z delom, tako da za pripravljanje zvijačnih načrtov nimajo časa.

Na tem je nekaj resnice, ampak če je izvajano s strogostjo, ali le z natančnostjo, je potrebno poskrbeti za to, da ni kršeno 1. pravilo (OHRANITI GOJENCU MOČI, KI JIH IMA) Za to, da so sile ohranjene, pa je potreben maneverski prostor!

Otrok ne smemo omejevati tako, ‘‘da so vsi njegovi gibi preračunani glede na opazovalca, zato, ker ta vzgaja dojenčke, ki se morajo v kasnejših letih poskušati gibati in spoznavati svoje sile povsem od začetka - in vendar s tem nikoli ne uspejo, zaostajajo za svobodnimi naravami, ostajajo hropli in nebogljeni … Ker je TAKŠNO utesnjevanje nedopustno: mora torej biti z nadzorom in zaposlitvijo povezano nekaj drugega.”

Question 22

Zakaj otrok ne smemo omejevati tako, da so vsi njegovi gibi preračunani glede na opazovalca?

Answer 22

Ker tako omejevanje vzgaja dojenčke, ki se morajo v kasnejših letih poskušati gibati in spoznavati svoje sile povsem od začetka - in vendar s tem nikoli ne uspejo, zaostajajo za svobodnimi naravami, ostajajo hropli in nebogljeni.

Ker je TAKŠNO utesnjevanje nedopustno: mora torej biti z nadzorom in zaposlitvijo povezano nekaj drugega!” Tisto nekaj drugega od nedopustnega utesnjevanja, ki mora biti povezano z nadzorom in zaposlitvijo pa Herbart prikaže s primerom obravnave laži.

Question 23

S Herbartovim primerom obravnave laži opiši 3. osnovno zahtevo v zvezi z vzgojo.
3. OTROCI SO NAVAJENI NA ZAUPNO SPOROČANJE.

Answer 23

Herbart prikaže tisto nekaj drugega od nedopustnega utesnjevanja, ki mora biti povezano z nadzorom in zaposlitvijo s primerom obravnave laži.

'’Upravičeno je rečeno, da dobri otroci ne zmorejo tega (dobesedno: ‘‘ne gre jim prek srca’’), da bi nalagali očeta in mater, ZATO, ker 3.) SO NAVAJENI NA ZAUPNO SPOROČANJE. To je 3. temeljno pedagoško pravilo.

Ta navajenost na zaupno sporočanje daje osnovni ton njihovemu življenju. Otroke je treba navaditi sporočanja tudi nasproti vzgojitelju, ne samo med sabo, če naj bo v njih tisti občutek, ki se skušnjavi po laži notranje postavi po robu.’’

Če navedene citate na kratko povzamemo:
otroka je potrebno omejevati, ampak si hkrati prizadevati za ohranitev njegovih moči, s tem da mu dajemo na razpolago zadosten manevrski prostor delovanja! –> AMPAK!; ta odprti prostor ne pomeni, kot bi kdo poenostavljeno sklepal, da lahko otrok počne karkoli.

Odprti prostor mora biti zapolnjen s tem, kar Herbart označuje kot “zaupno sporočanje”, avtorici pa bi ga interpretirali kot:

• vzpostavitev TRANSFERNEGA RAZMERJA med otrokom in pomembnim Drugim,
• oblikovanje nekega NOTRANJEGA VODILA, ki “USMERJA” otroka v “prostem” manevrskem prostoru; in ki se različnim skušnjavam “notranje” postavi po robu.

Če spet ilustriramo to na primeru laži:
“V kolikor je ta občutek globoko vsajen, potem pomaga kaznovanje posameznih laži, ki jih sram takoj izda…”

Question 24

Kaj je Kant menil o vzgoji?

Answer 24

Kant je v svojih predavanjih o pedagogiki razpravljal o PRVIH POGOJIH MORALNE VZGOJE. Ti so:

1. ) POSLUŠNOST
2. ) RESNICOLJUBNOST in
3. ) DUŠEVNA ODKRITOSRČNOST

Menil je, da otrok še ni moralni subjekt (= tj. subjekt, ki je podvržen zakonu, nekemu notranjemu glasu, glasu vesti, ki določa njegovo moralno delovanje). Moralni subjekt pa lahko postane SAMO skozi vzgojo! –> Zato je funkcija vzgoje v tem, da otrok prek zunanje prisile, discipline, podreditve, ZAKON PONOTRANJI, oblikuje v ZNOTRAJ-PSIHIČNO INSTANCO.

Question 25

Kaj je po Kantu funkcija vzgoje in zakaj=

Answer 25

V tem, da otrok zakon ponotranji, oblikuje v znotraj-psihično instanco prek zunanje prisile, discipline, podreditve. –> to pa ZATO, ker; SAMO skozi vzgojo lahko otrok postane moralni subjekt!

Question 26

Kaj je moralni subjekt? (Kant)

Answer 26

subjekt, ki je podvržen ZAKONU, nekemu NOTRANJEMU GLASU, glasu VESTI –> ki DOLOČA njegovo moralno DELOVANJE.

Question 27

Kje bodo še jasneje razvidna Herbartova 3 osnovna načela, ki jih navaja v zvezi z vzgojo otrok in njegova vezanost na Kanta?

Answer 27

V njegovi analizi SREDSTEV “običajne pedagogike”.

Question 28

Kaj Herbart navaja v zvezi s sredstvi “običajne pedagogike”: ZAPOVEDJO IN PRISILO?

Answer 28

“Ti 2 sredstvi - zapoved in prisila - nista tako škodljivi, kot smo od časa do časa pripravljeni verjeti.
Negativno učinkujeta, precej ovirata in malo prinašata - če ju uporabljamo neprekinjeno daljši čas!

AMPAK!; s kratkimi sunki na pravem mestu gojencu:

• reprezentirata zakon in pravo,
• mu kažeta moč,
• ga budita pred lahkomiselnostjo, objestnostjo,
• ga vodita k preudarku.

Surovost (neobdelanost —Roheit) najprej potrebuje strogo disciplino!!
Surovost je prek močnega vtisa potrebno pripeljati do tega, da si postavi predse konsekventno (dosledno) voljo, jo občuduje, časti, posnema. –> Izkušnja govori temu v prid: strog oče, strog vladar (če se le strogost ogiba draženju) vedno blagodejno učinkuje na surovo mladino in surovo ljudstvo.’’

Question 29

Kako avtorici v drugem kategorialnem aparatu povzameta njuno interpretacijo tega, kar Herbart navaja v zvezi z ZAPOVEDJO in PRISILO?

Answer 29

Menita, da se Herbart zaveda pomena POMEMBNIH DRUGIH v razvoju in oblikovanju posameznikove OSEBNOSTI.

Še več, Herbart jim pripisuje poseben pomen in pravi, da je VZGOJITELJ tisti, ki mora:

• (če naj na gojenca deluje vzgojno) vzpostaviti TRANSFERNO RAZMERJE;
• gojencu NASTOPATI kot NOSILEC ZAKONA, ki ‘‘z resnostjo in trdnostjo’’ gojenca VODI in USMERJA.

Question 30

Kako Herbart potrjuje pomen, ki ga imajo pomembni Drugi v razvoju in oblikovanju posameznikove osebnosti ter poseben pomen vzgojitelja?

Answer 30

To potrjuje s trditvami:
“Nasproti slabosti - ali prenagljenosti - ali sanjarjenju med ideali; mora biti vzgojitelj VZOR, kateremu se želi gojenec PRIBLIŽATI:

“Mlad človek občuti nujno potrebo, da vidi pred sabo klasičen vzor, h kateremu lahko stremi. Če ta vzor PADE, potem za vedno IZGUBI svoje LASTNO SEBSTVO’’.

Question 31

Kaj pravi Herbart o slabosti, prenagljenosti, sanjarjenju med ideali?

Answer 31

slabost - vsemu pusti svojo pot
prenagljenost - želi vse pričarati prek gole zapovedi
sanjarjenje med ideali - se v resničnosti ne more orientirati

Question 32

Na kaj opozarja Herbart, ko govori o tem, da mora biti vzgojitelj vzor, kateremu se želi gojenec približati?

Answer 32

Tu opozarja na to, da vzgojitelj lahko na gojenca VPLIVA le, kolikor ga ta POSTAVI na mesto
svojega Ideala-Jaza.

Ideal Jaza je točka v Drugem, od koder se gojenec vidi v obliki, ki je vredna ljubezni, od koder se prikaže kot vreden ljubezni Drugega.

Ne gre torej preprosto za to, da bi gojenec ljubil svojega vzgojitelja, ampak za to, da se mu skuša na tak ali drugačen način predstaviti kot LJUBEZNI VREDEN.
Rezultat tega PROCESA t.i. SIMBOLNE IDENTIFIKACIJE, pa je –> PONOTRANJENJE PRAVIL, prek katerih vzgojitelj usmerja obnašanje in ravnanje gojenca, v NOTRANJE-ZAVEZUJOČI ZAKON, GLAS VESTI – INSTANCO, ki ob KRŠITVI pravil KAZNUJE posameznika z občutji SRAMU (prim. njegove navedbe v zvezi z lažjo).

Question 33

POUK

Na kaj avtorici opozarjata v zvezi s Herbartovo postavko o tem, da je vzgoja zadeva družin?

Answer 33

Opozarjata, da Herbartova postavka, da je vzgoja zadeva družin, ne pomeni, da ostala področja nimajo z vzgojo ničesar opraviti. To v članku podrobneje pojasnita.

Question 34

Kaj je Herbartovo temeljno izhodišče v zvezi z vzgojo v šoli?

Answer 34

V kolikor želi vzgoja proizvesti trajne posledice, mora doseči OBLIKOVANJE ZNAČAJA (Charakter-bildung) prek POUKA!

Herbart vzgojne rezultate pričakuje od pouka, pri čemer pa opozarja, da končni učinek delovanja ne more biti predviden vnaprej!

Question 35

Na kaj Herbart opozarja, ko govori o VZGOJNIH REZULTATIH, ki jih pričakuje od pouka?

Answer 35

da KONČNI UČINEK NE MORE BITI PREDVIDEN VNAPREJ!

Navaja: “V resničnosti tisto UPANJE, ki je stavljeno na POUK, pri večini individuov ni NIČ BOLJ GOTOVO kot tisto, ki se navezuje na PRAVO VZREJO. –> Kajti mnogo je potrebno že za to, da se STOPNJUJE neko ZNANJE do UČENOSTI; še mnogo težje pa uspe, na tej osnovi utrditi KARAKTERNE POTEZE posameznika…”

Herbart dojema umetnost vzgoje kot ‘‘težko umetnost, ki se je ni mogoče izučiti’’, torej v kontekstu pedagogike kot umetnosti in ne pedagogike kot znanosti.

V tej luči opozarja, da se KOMPETENTNOSTI RAVNANJA V PRAKSI NI MOČ PRIUČITI (npr. skozi študij, skozi posredovanje ‘‘pravilne’’ teorije o tem, kako oblikovati pouk, ki jo je potrebno le ustrezno izvajati, da dobimo želene rezultate).

Moramo se zavedati, da je na področju praktičnih dejavnosti končni izhod naših prizadevanj NEGOTOV, saj NE moremo staviti na ZAVESTNE, NAČRTNE POSTOPKE.

Question 36

Kaj je umetnost vzgoje?

Answer 36

Herbart razločuje med:
- pedagogiko kot znanostjo in
- pedagogiko kot umetnostjo.
V kontekstu pedagogike kot umetnosti označuje vzgojo kot:

'’TEŽKO UMETNOST, ki se je NI MOGOČE IZUČITI’’.

Question 37

Utemelji trditev, da je na področju praktičnih dejavnosti izhod naših prizadevanj negotov, saj ne moremo staviti na zavestne, načrtne postopke.

Answer 37

Pri utemeljitvi takšne trditve zastopamo danes tezo o: VPLIVU NEZAVEDNEGA V PEDAGOŠKI INTERAKCIJI, ki onemogoča vzpostavitev “kavzalnega” odnosa med določenimi UKREPI in dobljenimi REZULTATI.

Nobena pedagoška teorija ne omogoča vkalkuliranja tega, kako bodo metode, ki jih uporabljamo v pedagoški interakcij učinkovale —> ker je tisto, kar se postavi vmes med določenim UKREPOM in dobljenimi REZULTATI, prav vzgojiteljevo nezavedno in NEZAVEDNO gojenca!!

Tisto, kar dejansko UČINKUJE v pedagoški interakciji, je VZPOSTAVLJENO TRANSFERNO RAZMERJE, ki torej pripada REGISTRU NEZAVEDNEGA.

Question 38

Kakšen je smoter pouka?

Answer 38

• Pouk kot neposredni smoter pouka izpostavlja:
• POSREDOVANJE ZNANJA,
• PRIDOBIVANJE VEDENJA.

To pa naj bi bilo oblikovano tako, da bi s tem – POSREDNO – dosegli VZGOJNE UČINKE (čeprav ponovno poudarjamo, da ‘‘napotila’’, kako oblikovati pouk, sama po sebi teh ne morejo zagotoviti)!

Herbart je ZAVRGEL običajno razlikovanje med POUK in VZGOJO in podal vso težo zadeve na POUK!

Question 39

Kakšno je običajno razlikovanje med poukom in vzgojo po Herbartu?

Answer 39

• Če je POUK skrbel za goli RAZUM,

- naj bi VZGOJA prevzela, tisto večje in pomembnejše; kar je še vse potrebno storiti za:
1] ZAVEST
2] ČUSTVA
3] VOLJO
4] KARAKTER.

Question 40

Kaj izpostavi Herbart v odlomku, kjer zavrača razlikovanje med poukom in vzgojo?

Answer 40

Izpostavi:

1) VZGOJNIH CILJEV nikakor ne moremo zasledovati ločeno od pouka, v nekakšnem posebnem prostoru, kjer šele lahko razvijamo tisto ‘‘večje in pomembnejše’’, za kar nam gre.
- -> Nasprotno: POUK te naloge, razvijati tisto ‘‘večje in pomembnejše’’ ne prepušča drugim dejavnikom, AMPAK; PRODUCIRA VZGOJNE UČINKE prek in skozi svoje LASTNE MEHANIZME:
1) posredovanje ZNANOSTI,
2) razvijanje ZNANJA in VEDNOSTI.

2) UČITELJ kot OSEBNOST – vzor, h kateremu učenec stremi, SPROŽA UČINKE TRANSFERJA.
- –> Torej pokaže, da VZGOJNIH UČINKOV NE moremo zasledovati DIREKTNO, z nekakšnim direktnim VPLIVANJEM na OSEBNOST UČENCEV; tisto, za kar nam največ gre (vzgojne učinke), je lahko le PRODUKT neke DRUGE DEJAVNOSTI. —> Herbart razvije problematiko tega, kar označujemo danes z ‘‘BISTVENO DRUGOTNIM STANJEM’’

Ilustracija primera BDS: kako jeziki prispevajo k moralnem oblikovanju učenca - to lahko omogoča vsebina del pisateljev in način njihovega branja.
–> Herbart tu pokaže tudi, kako izobraževanje, poučevanje nikakor NI NEVTRALNO, vedno vključuje tudi učiteljev izbor določenih vsebin in določen način njihovega posredovanja.

Question 41

Kateri so MEHANIZMI POUKA?

Answer 41

• posredovanje ZNANOSTI,
• razvijanje ZNANJA in VEDNOSTI.

Preko in skozi te mehanizme POUK PRODUCIRA - VZGOJNE UČINKE.

Question 42

Kaj so BDS (bistveno drugotna stanja)?

Answer 42

• so stanja, ki jih NUJNO ZGREŠIMO, kadar jih postavimo za NEPOSREDEN, ZAVESTNO ZAČRTAN cilj našega delovanja.
• DOSEŽEMO jih lahko le kot STRANSKI, NEHOTENI PRODUKT stremljenja k nekim DRUGIM ciljem.

Question 43

Opiši primer, s katerim ilustriramo to, da ima učitelj ODLOČILNO VLOGO pri IZBIRI določenih VSEBIN in določenega NAČINA njihovega POSREDOVANJA?

Answer 43

Herbart opozarja, da učitelja pri izbiri in posredovanju učne snovi “dosti ne skrbi to, kar imenujejo lažje in težko. Kaj naj bi te besede sploh pomenile za učenca? Če učenec dela sam in brez pomoči, potem mu je marsikaj težko, kar bi lahko postalo razumljivo in priročno z eno samo BESEDO učitelja in obratno, ker mu učitelj praviloma pomaga (vsaj v zgodnjih letih, kjer bi samostojno delo prevzelo napačno smer), je zaradi umetnosti pouka vse lahko, če le vzbudi pravi INTERES.

Če pa je kdaj nujen občuten napor, je prav ta napor krepilen in zdrav, pod pogojem, da izhaja iz interesa.”

BESEDA učitelja je torej tista, ki pomaga učencu RAZJASNI SNOV in je tista ki lahko vzbudi INTERES. Tu imamo predstavljeno klasično pozicijo učitelja, ki vodi učenca skozi učno snov in razvija interes na ta način, da znanje, ki ga je potrebno posredovati, posreduje ex catedra. Ravno ta povratek h klasični poziciji učitelja se zdi S. Žižku danes subverziven!!

Question 44

Zakaj se Žižku povratek h klasični poziciji učitelja, kjer ta vodi učenca skozi učno snov in razvija interes na način, da posreduje znanje ex catedra, zdi subverziven?

Answer 44

KER; Pokaže namreč, kaj pomeni zahteva, naj učitelj ne bi podajal znanja ex catedra, ampak naj bi se to znanje razvijalo npr. v dialogu z učenci. V praksi se to spremeni v dvojno represivno igro uganjevanja: učitelj nekaj ve, potem pa da učencem možnost, da svobodno sami pridejo do tega, kar on že ve. Takšno iskanje ‘‘resnic’’ ni nič drugega kot sprenevedanje.

Question 45

Katere so temeljne ZNAČILNOSTI VZGOJNEGA POUKA?

Answer 45

Vzgojni pouk naj bi razvijal:

1) interes, ki mora biti RAZNOVRSTEN.
2) interes, ki mora biti URAVNOVEŠEN;
3) kajti v njem (v pouku) iščemo MNOGOSTRANSKO FORMIRANJE (Bildung), in iz mnogostranskega interesa mora izhajati TRDNOST MORALNEGA ZNAČAJA.

Question 46

Opiši kaj Herbart piše o

interesu.

Answer 46

“Znan je pedagoški predpis, da si mora učitelj prizadevati, da vzbudi pri učencih interes za tisto, kar predava. Toda ta predpis je običajno dan in razumljen in v tem smislu, kot da bi bilo učenje smoter, interes pa sredstvo zanj.

Sam obračam to razmerje. Učenje naj SLUŽI temu, da iz njega NASTAJA interes. Učenje je začasno, interes mora vztrajati vse življenje.

Za kakšen interes gre, pojasnjuje najprej na primeru metod učenja grščine. Pravi, da je sam prebiral Odisejo z 8- in 9-letnimi otroki, čeprav na začetku ti niso znali besede grščine. To primerja z učenjem po hrestomatiji, ki ima zbranega mnogo zanimivega, ljubke zgodbe, pravljice, kratke zgodovinske odlomke. Seveda so prve vrstice v hrestomatiji mnogo interesantnejše za majhne začetnike kot prvi verzi Homerja; zaradi česar se dozdeva, da je tu mnogo bolje poskrbljeno za zanimivost pouka. Toda razlika, pravi, leži v interesu, ki ga branje PUSČA za sabo. Homer postopoma vzbuja pozornost in jo žene vedno višje; in od te napetosti ostane velik vtis. Hrestomatija je pozabljena, ko je predelana; kar ostane od nje, so besede in gramatične oblike.

Question 47

Opiši značilnost:

INTERES naj bo RAZNOVRSTEN.

Answer 47

Herbart razdeli interes v naslednje razrede:

1) SPOZNAVNI interes, ki ga deli naprej v:
- empiričnega,
- spekulativnega in
- estetskega;

2) interes UDELEŽBE, ki ga deli v:
- simpatičnega,
- družbenega in
- religioznega.

Obstaja torej 6 kategorij interesa, ki jih lahko oskrbimo ne da bi se ukvarjali z vsem mogočim. To in kaj pomeni raznovrstnost interesa lahko prikažemo s primerom Odiseje.

Question 48

Kaj pomeni raznovrstnost interesa, oz. kako lahko npr. oskrbimo vseh šest kategorij interesa, ne da bi se ukvarjali z vsem mogočim?

Answer 48

To je lahko razvidno iz primera Odiseje, s katerim meni Herbart, da lahko pojasnimo samo to, KAKŠNO raznovrstnost, KAKŠNO VRSTO mnogostranosti zahteva, ko govori o raznovrstnem interesu.

(spoznavni interes)

• Odiseja pripoveduje dolgo, pisano zgodbo, torej zbuja EMPIRIČNI interes.
• Kaže različne ljudi v delovanju in medsebojnem vplivanju, s tem vzpodbuja k refleksiji o zvezah med vzroki in posledicami v človeški družbi, in ta refleksija je začetek SPEKULACIJ pragmatičnega zgodovinarja.
• ## Je pesnitev, in sicer klasična pesnitev; in čeprav kot takšna s strani otrok ne more biti popolnoma dojeta in bo v kasnejših letih brana s povsem drugimi očmi, pa vendar razvija otroškega duha v ESTETSKEM pogledu.(interes udeležbe)
• Opisuje človeško trpljenje in radosti, in sicer v največjem delu tako, da lahko že otrok s tem SIMPATIZIRA.
• Kaže družbeno blaginjo in gorje, meščansko ureditev in nered; prek tega povzroča DRUŽBENO stremljenje, ki se bo kasneje izoblikovalo v smisel za skupnost.
• Končno, kaže človeka podrejenega višji, božji sili; torej vodi k RELIGIOZNI vdanosti.

Question 49

Opiši značilnost:

Interes naj bo uravnovešen.

Answer 49

To pomeni, naj bo v vseh 6 kategorijah enako močan!!

Herbart je vsako vrsto interesov povezoval še s posebnimi predmeti:

• empirični interes s PRIRODOPISOM, GEOGRAFIJO;
• spekulativnega z MATEMATIKO;
• religioznega z RELIGIJO ipd.

Question 50

V čem vidi Herbart smisel šolanja in izobraževanja?

Answer 50

v pridobivanju določenega znanja, vsaditvi določene vednosti:

Učinek šolanja in izobraževanja mora biti:
‘‘trdno vtisnjeno znanje in vedenje. Znanja se držijo; ohranijo se bodisi v starem stanju, ali pa postanejo temelj novih študij in izboljšanega uvida.’’

Tega ne smemo interpretirati v smislu, da Herbart zanemarja vzgojo; da mu gre zgolj za razvijanje intelekta ipd. Nasprotno!! –> kot sam eksplicira:
VZGOJNE NALOGE PREVZAME POUK! Kar se kaže v tem, ko piše: ‘‘vsak pouk vzgaja, kar je prav tako res kot to, da si ne moremo zamisliti vzgoje brez pouka’’.

Question 51

Opiši značilnost:

Iz mnogostranskega interesa mora izhajati trdnost moralnega značaja.

Answer 51

’’ V tej zvezi je najprej potrebno omeniti, da od vseh vrst značajev moralni zahteva največ truda in težav, da se trdno oblikuje. Kajti ne sme se, tako kot značaj častihlepneža ali sebičneža, navezati na kakršnekoli dobrine; nikoli si ne sme zaželeti, da bi pritisnili božanstvo na svoje srce, kot da bi bilo predmet, ki ga lahko potegne k sebi, običajna zmota vseh sanjačev! Temveč brez vsakega predmeta, brez vsake oporne točke - brez vsakega predmeta poželenja, bi rekel Kant – mora biti zmožen drže.’’

Question 52

Kaj pomeni MORALNOST kot NAJVIŠJI in CELOTNI SMOTER VZGOJE?

Answer 52

Pri moralnosti kot najvišjem in celotnem smotru vzgoje ne zadošča t.i. formalna moralnost.

Najvišji smoter vzgoje je oblikovanje posameznika kot avtonomnega, svobodnega, odgovornega subjekta. Subjekta, ki je podvržen notranjemu zakonu, & glasu vesti.

Posameznik bo ponotranjil zakon le prek podreditve, podvrženosti zunanjemu zakonu, katerega nosilci so pomembni Drugi. To dejstvo kaže tudi na iluzijo, da je možno racionalno sprejemanje zakona. Kot poudari Herbart: ‘‘…Same praktične ideje so preveč enostavne in pojmi, ki so pri tem predpostavljeni, preveč abstraktni, da bi dajali volji močno spodbudo…”. Do razumske ubogljivosti, ki je značilna za moralni subjekt, pridemo le prek podreditve mehanizmom, ki so, upamo, v tekstu dovolj jasno predstavljeni.

Kot smo videli, je pri Herbartu tisto sredstvo, na katerega se šola lahko pri tem “opre”, pouk oz. posredovanje znanja. Če ponovimo že citirano: od vsote moči, ki so v stanju oblikovati človeka, ji je lasten le določen del, in to so znanosti. Sama stori vse mogoče, če premakne tisto tvorno silo, ki leži v znanostih.

Question 53

Kaj je FORMALNA MORALNOST?

Answer 53

• je DELOVANJE, ki sicer je v skladu z idejo DOBREGA, “toda pri tem OSTAJAJO NAMERE, ki VODIJO človeka v njegovem ravnanju, še vedno vezane na njegove POTREBE, UGODNOSTI, ŽELJE, NAGNJENJA.
• je le DISCIPLINA, SPOŠTOVANJE RAZMER, na katere naleti individuum IZVEN SEBE, NE da bi jih konstituiral z NOTRANJO SPLOŠNO VOLJO (SAMO-ZAKONODAJO).”

Question 54

Zakaj je Herbartova teorija implicitna kritika sodobnih permisivnih vzgojnih teorij?

Answer 54

Ker sodobne PERMISIVNE VZGOJNE TEORIJE zavračajo že samo misel na PRISILO, PODREJANJE ipd. –> Te mehanizme označijo kot najhujšo REPRESIJO nad otrokom.

Herbart pa meni, da ti mehanizmi podrejanja in prisile ravno ODPIRAJO edino možno pot za RAZVOJ MORALNEGA individua.
(-svobodnega,
-odgovornega,
-avtonomnega).