1 Med znanostjo, ideologijo in vzgojo Flashcards
1
Q
KAJ JE PRAGMATIKA, FUNKCIJA & OBLIKA.
1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
Pragmatika raziskuje jezik v procesu rabe in pri tem izhaja iz izkušnje, da lahko med sporazumevanjem ena oblika opravlja več (F) funkcij oz. lahko isto funkcijo izrazimo z raznimi (O) oblikami.
Med obliko in funkcijo posreduje kontekst.
2
Q
KONTEKST/ OKOLIŠČINE RABE JEZIKA
1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
V (kontekstu) okoliščinah rabe razmerje med obliko in pomenom ter vlogo besedila ni več premo in tako ni več pojasnljivo niti s teorijo govornih oblik niti s teorijo pomena. –> Izgraditi je treba novo pojasnjevalno orodje, ki bo zmožno pri razlagi jezkovnih pojavov upoštevati tudi okoliščine.
–> Kunst Gnamuš skuša ubraniti domnevo, da obstajata 2 temeljni okoliščini jezikovne rabe:
1) okoliščina ZNANSTVENEGA
2) okoliščina IDEOLOŠKEGA GOVORA
Obe temeljni okoliščini jezikovne rabe vodita do 2 vrst govorov.
3
Q
2 temeljni okoliščini jezikovne rabe
1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
ko Kunst Gnamuš razlaga 2 temeljni okoliščini jezikovne rabe se omeji na najpomembnejša pragmatična razmerja
4
Q
najpomembnejša pragmatična razmerja
1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
razmerje med OKOLIŠČINAMI/KONTEKSTOM in OBLIKO ter POMENOM BESEDILA:
razmerja med obliko in pomenom besedila ter ilokucijsko namero, cilji in zaželenimi učinki ter uresničnostno vrednostjo propozicij
5
Q
Temeljna podmena
1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
2 različni funkciji se lahko izrazita v enaki ali različni obliki.
Kadar se izrazita v enaki obliku - ju ni mogoče razločevati in lahko pride do njune zamenjave.
6
Q
Na kateri 2 vrsti govorov oz. besedil se je razcepila družbena komunikacija?
(1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila)
A
na znanstveni govor in ideološki govor. Ti 2 vrsti govorov oz. besedil sta izraz različnih ciljev in namer. Zavzemata različno razmerje do resničnostne vrednosti propozicij.
7
Q
Zakaj se je družbena komunikacija razcepila na 2 vrsti govorov oz. besedil (znanstveni govor in ideološki govor)?
(1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila)
A
da bi se govorec osvobodil učinka zatemnjenih pomenskih prostorov, ki so nastali na križišču 2 vlog oz. namer.
8
Q
Kaj omogoča razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom?
(1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila)
A
Znanstveni govor opravlja vlogo, da omogoča razsvetliti zatemnjene pomenske prostore. Ima torej kritično in razsvetljensko poslanstvo! –> lih zaradi tega se znanost in njeni nosilci lahko zapletejo v spore z družbenimi ideologijami.
9
Q
katere namere oz. vloge ima Kunšt Gnamuš v mislih? - dela pomembnejšh avtorjev, ki se ukvarjali s tem vprašanjem (str.80!=NEDOPOLNJENO
(1. O dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila)
A
DOPOLNI!
Austin (konstativi in performativi)
Searle
10
Q
TEORIJA 2 TEMELJNIH NAMER OZ. VLOG - Austin
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
2 temeljni vlogi oz. nameri sta se v opazljivih jezikovnih pojavih izrazili v ločenih oblikah.
Austin (filozof jezikovne pragmatike) je postavil najpomembnejše vprašanje jezikovne rabe: ‘‘How to do things with words’’ - kot nasprotje prejšnje obravnave, ki se je zanimala samo za vprašanje: kako svet z besedami predstaviti (reprezentirati).
11
Q
kaj so konstativi in performativi? - Austin
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
2 vrsti povedi, s katerima je Austin povzel 2 vlogi (česa btw?? - jezika i guess?VPRAŠAJ!). Izrazne razlike med konstantivi in performativi so sicer omogočile pomembno odkritje, nikakor pa niso niti edino niti tipično ali celo najpogosteje uporabljeno izrazno sredstvo za izražanje ilokucijskih (oz. sporazumevalnih) namer
12
Q
kaj so deklarativi in performativi? - Austin
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
Austinu so omogčile samo-odkritje delovalne ali performativne vloge.
13
Q
- konstativi in performativi
- deklarativi in performativi
(2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila)
A
- KONSTATIVI - vplivanjska ali ilokucijska moč povedi je posledica institucionalno določenih, konvencionalnih okoliščin
(primer: krsti lahko oseba, ki ima ustrezen položaj in ki izreče ustrezen jezikovni obrazec).
Konstantivne izjave – v njih rečemo nekaj, kar lahko preverimo ali pa je resnično. (opisnik)
PERFORMATIVI - v performativnih povedih pa ilokacijsko dejanje opravim tako, da ga poimenujem s performativnim glagolom v prvi osebi povednega sedanjika (primer: obljubljam, obžalujem, čestitam). Dejanje opravljam že s samim izrekanjem.
Ciljnega dejanja pa ni mogoče opraviti že s samim izrekanjem, ker bi performativno izrečen perlokucijski učinek (žalim te, zabavam te) bil pragmatično neučinkovit.
Performativne izjave – zanje ne moremo preveriti, ali je izjava resnična ali ne. Lahko pa ocenimo t.i. posrečenost le tega.
14
Q
Temeljna sestavina pragmatike so govorna dejanja. Ta koncept je v jezikoslovje vpeljal filozof John Austin. Ločil: konstantivne in performativne izjave.
Vse izjave vsebujejo konstantivne kot performativne sestavine. V vseh nekaj rečemo in hkrati storimo. Zato je terminologijo konstativno-performativno nadomestil s trojno razdelitvijo:
Lokucijo-ilokucijo-perlokucijo.
iz neta- lažje razumevanje(2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila)
A
Lokucija: dejanje izrekanja (da nekaj rečemo). Primer: Obglavite Marry Steward.
Ilokucija: namen dejanja (to kar storimo, ko nekaj rečemo; torej dejanje vplivanja) npr. prošnja, ukaz, obljuba. Primer: namen je ukazati, siliti, svetovati, predlagati, naj obglavijo Marry Steward.
Perlokucija: nanaša na naslovnika (kako to nekdo razume; torej dejanje učinkovanja) učinek ilokucije
Primer: prepričal jih je, da so obglavili Marry Steward oz. prisilil jih je, da so obglavili Marry Steward.
Ne hodi v gozd. lokucija
Svetoval mi je, naj ne hodim v gozd. ilokucija
Prepričal me je, naj ne hodim v gozd. perlokucija
15
Q
Razmerje med besedami in svetom - Searle
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
Searle je uporabil razmerje med besedami in svetom kot eno od razvrščevalih meril pri določanju kategorij vplivanjskih (ilokucijskih) dejanj.
TRDITVE - pripadajo skupini vplivanjskih dejanj, pri katerih se propozicijska vsebina ujema s svetom.
ZAHTEVE in OBLJUBE - pri njih je smer ujemanja obrnjena.
16
Q
Kaj pravi Wunderlich o 2 vlogah oz. namerah trditev?
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
Wunderlich trditvi pripisuje 2 vlogi oz. nameri hkrati. Razlikuje logično utemeljitev vsebine sporočila od namere tega sporočila.
Npr. povedi ‘‘Ta mačka je nevarna.’’ lahko sledita 2 vprašanji:
Kako to veš? (vsaka žival, ki napada svojega lastnika in druge je nevarna) –> TEORETIČNA UTEMELJITEV.
in
Čemu si mi to povedal? (vsak, ki želi novo žival se mora zavedati morebitne nevarnosti in vi želite kupiti novo mačko, zato sem vas želel opozoriti nanjo) –> PRAKTIČNA (PRAGMATIČNA) UTEMELJITEV.
Govori o teleološkem ali intencialnem dejanju.
17
Q
Kaj je značilno za TEORETIČNO UTEMELJITEV? - Wunderlich
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
da kadar sprašujemo po resničnostni vrednosti sporočila, je ta resničnostna vrednost sporočila v odgovoru utemeljena.
Podprta je resničnost predmetne vsebine, ne pa govorno dejanje samo!
(–> Gre za logično utemeljitev vsebine sporočila)
18
Q
Kaj je značilno za PRAKTIČNO (PRAGMATIČNO) UTEMELJITEV.? - Wunderlich
(2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila)
A
z vprašanjem (Čemu si mi to povedal?) vprašamo po vlogi dejanja in v odgovoru je utemeljena njegova vloga –> odgovorjeno je, čemu je bilo govorno dejanje storjeno.
(–> Gre za namero tega sporočila)
19
Q
Kaj je teleološko ali intencialno dejanje? - Wunderlich
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
prehod od namere in vednosti o dejanju k odločitvi za dejanje samo. ta prehod ni podrejen pravilom deduktivnega logičnega sklepanja, ampak pravilom, ki jih vodijo motivi, želje in potrebe.
Po Wunderlichu razlago naravnanosti do pomena poimenujemo INTENCIONALNA/ TELEOLOŠKA razlaga.
Te so konstitutivne (bistvene) za IDEOLOŠKI GOVOR.
Vanje vodi performativna namera!
–> ta razlaga naravnanosti do pomena je značilna za ideološki govor. V okviru ideološkega govora propozicijam pripisujemo razloge, namere in učinke ter dobesedni pomen prevajamo v prenesenega oz. sporočenega!
Podvržena je vplivu subjektove želje, je subjektivna in spemenljiva, zato ne pripada znanstvenemu govoru. –> AMPAK; Vlogo intencionalnih razlag bi kazalo v znanosti temeljito raziskati, saj besedila kažejo, da se jim tudi znanstveni govor ne more odreči.
20
Q
Na kaj opozarja Searle v delu Internationality?
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
na razliko med predstavitveno namero (reprezentacijsko intenco) in komunikacijsko namero.
Brez reprezentacije ni mogoča komunikacija, ni pa vsaka namera komunikacije nujna predstavitev dejanskosti!
21
Q
O katerih 2 vlogah povedi hkrati govorijo tisti, ki so tvorili model govorne tvorbe?
(2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila)
A
O hkrati INFORMATIVNI in INSTRUMENTALNI vlogi povedi.
22
Q
Predstavitvena namera oz. namera predstavitve - Searle
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
= opisati dejansko stanje.
23
Q
Komunikacijska namera oz. namera komunikacije - Searle
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
= vplivati/ proizvesti učinek na naslovnika, njegova čustva, prepričanja ali dejanja.
24
Q
Informatinvna vloga - tvorci modela govorne tvorbe
2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
A
poved izpolni to vlogo, če poslušalec razume, kaj sporočevalec misli.
25
Instrumentalna vloga - tvorci modela govorne tvorbe
| 2. O dveh vrstah povedi, o dveh vlogah jezika in dveh namerah sporočila
poved izpolni to vlogo, če poslušalec razume, kako je bilo mišljeno in se odzove, kot je anticipiral sporočevalec.
26
Kako tvorimo in razumemo besedilo T?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
v okviru 2 pragmatičnih razmerij:
1) performativno r.
2) spoznavno ali kognitivno r.
Obe razmerji sestavljata pragmatične okoliščine ali kontekst.
27
Kaj je performativno razmerje?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
razmerje, ki povezuje obliko in pomen besedila s sporočevalčevo namero in zaželenimi učinki.
(performativno razmerje je sestavljeno iz namer, hotenj in učinkov - to razmerje je predmet zgodovinopisja; kot kažejo primer v 5. poglavju)
28
Kaj je spoznavno ali kognitivno razmerje?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
razmerje, ki povezuje obliko in pomen besedila z referenco.
29
Kaj vpliva na oblikovanje besedila?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
na oblikovanje besedila sočasno vplivata 2 ilokucijski nameri:
1) performativna ali ilokucijska namera
2) predstavitvena ali reprezentacijska namera
(obstaja možnost oblikovnega sovpadanja teh 2 različnih namer)
30
Kaj je performativna ali ilokucijska namera?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
namera, s pomenom in obliko besedila učinkoviti na naslovnika, njegove želje, čustva, vrednote in posledična ravnanja.
31
Kaj je predstavitvena ali reprezentacijska namera?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
namera, s pomenom in obliko besedila predstaviti podatke, ki so skladni z dejanskimi stanji (referenco) in izrekati resnične propozicije.
32
Kakšno je lahko delovanje obeh ilokucijskih namer (performativne/ilokucijske in predstavitvene/reprezentacijske)?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
Delovanje obeh namer je lahko skladno ali neskladno.
33
Kaj pomeni, da je delovanje obeh ilokucijskih namer skladno ?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
takrat učinek dosegamo z izrekanjem resničnih propozicij:
2 --> 1
1 --> 2
34
Kaj pomeni, da je delovanje obeh ilokucijskih namer neskladno?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
zaželeni učinek in resničnostna vrednost propozicij si nasprotujeta:
2 --> (non 1)
1 --> (non 2)
35
Kako se nasprotje ali neskladje delovanja obeh ilokucijskih namer razreši?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
Nasprotje ali neskladje se razreši na 2 načina:
1) neskladje se zakrije tako, da se performativna namera izrazi s sredstvi predstavitvene: 2, toda 1 (predstavitvena toda performativna) --> Obe nameri se izrazita v enaki obliki, zato ju ni mogoče razločiti oz. ju je mogoče zamenjati:
-->Namera sporočila je učnek, naslovnik pa verjame, da je sporočilo izraženo zaradi podatkov in da so ti resnični.
36
Kako se tvori navidezna resničnostna vrednost propozicije?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
kot posledica verjetja in učinka pomenskih vrednosti na naslovnikovo željo.
37
Kaj je točka komunikacijske zatemnitve in zaslepitve?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
ko se navidezna resničnostna vrednost propozicije tvori kot posledica verjetja in učinka pomenskih vrednosti na naslovnikovo željo. človek oblikuje podobo fiktivne dejanskosti, a verjame in ravna, kot da bi ta obstajala dejansko. Govor sodeluje pri oblikovanju ideološke zavesti.
38
Kaj sodeluje pri oblikovanju ideološke zavesti?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
govor! primer: če izrečemo poved: ''voda je topla''.
39
Kateri 2 mogoči razlagi se navežeta na izrečeno poved: ''Voda je topla''?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
razlagi, ki kažeta:
1) razmerje do povedi, ki je značilno za ZNANSTVENI GOVOR in
2) naravnanost do pomena, ki je značilna za IDEOLOŠKI GOVOR
40
Kako razmerje do povedi je značilno za ZNANSTVENI GOVOR?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
Če se navežemo na izrečeno poved: ''Voda je topla'', je mogoča ena razlaga, ki kaže razmerje do povedi, ki je značilno za znanstveni govor. Npr.
1) Ali je res, da je voda topla? Kako veš?
- -> vpraš. temelji na predpostavki, da je namera sporočila predstavitev dejanskega stanja (2; predstavitvena ali reprezentacijska namera) in naslovnik preverja njeno resnično vrednost.
41
Kaka naravnanost do pomena je značilna za IDEOLOŠKI GOVOR?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
Če se navežemo na izrečeno poved: ''Voda je topla'', je mogoča ena razlaga, ki kaže naravnanost do pomena, ki je značilna za ideološki govor. Npr.
2) navidez konstantivno poved lahko izrečemo s performativno namero, predstavitveno pa izrabimo kot njeno sredstvo.
Primer: otrok se brani iti v bazen, mama pa ga želi spraviti vanj in mu zato reče: ''voda je topla''. --> poved lahko reče ne glede na resničnostno vrednost propozicije, torej tudi takrat, če je voda hladna ali mrzla, njen učinek pa ostane nespremenjen. --> dobesedni pomen je namreč preračunan na dotik z naslovnikovo željo in se ne ozira na skladje z referenco!
--> taka naravnanost do pomena je značilna za IDEOLOŠKI GOVOR
42
Kakšen je dobesedni pomen neke izrečene povedi?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
dobesedni pomen (intended meaning) je preračunan na dotik z naslovnikovo željo in se ne ozira na skladje z referenco!
43
Kako razmerje zavzame IDEOLOŠKI GOVOR do: pomena in oblike besedila?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
instrumentalno razmerje
44
Zakaj prihaja do neskladja med dobesednim (intended meaning) in sporočenim pomenom (speaker/ hearer meaning)?
(3. Nasprotje in skladnost namer
3. 1. Komunikacijska zaslepitev)
ker IDEOLOŠKI GOVOR zavzame instrumentalno razmerje do pomena in oblike besedila.
Sporočevalec dobesedni pomen izrablja kot sredstvo učinka, naslovnik pa iz pomena sklepa na razloge, namere in cilje sporočila.
-->V okviru ideološkega govora propozicijam pripisujemo razloge, namere in učinke ter dobesedni pomen prevajamo v prenesenega oz. sporočenega!
--> po Wunderlichu to razlago naravnanosti do pomena poimenujemo INTENCIONALNA/ TELEOLOŠKA. --> podvržena je vplivu subjektove želje, je subjektivna in spemenljiva, zato ne pripada znanstvenemu govoru. --> AMPAK; Vlogo intencionalnih razlag bi kazalo v znanosti temeljito raziskati, saj besedila kažejo, da se jim tudi znanstveni govor ne more odreči.
45
Zakaj je pomembno, da se zavedamo razlik med znanstvenim in ideološkim govorom?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
zaradi kritičnega in razsvetljenega mišljenja.
46
Kako Kunst Gnamuš predstavi pragmatično razliko med znanstvenim in ideološkim govorom?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
na ravni namer. Skuša pa tudi pojasniti, kako se to razlikovanje izrazi na oblikovni ravni besedila.
47
Kako se razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom izrazi na oblikovni ravni besedila?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
- VPRAŠANJE NA ZAČ. POGLAVJA - DOPOLNI!
48
ZNANSTVENI GOVOR - definicija Kunst Gnamuš?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
govor, katerega namera je izrekanje resničnih propozicij ne oziraje se na učinek.
49
IDEOLOŠKI GOVOR - definicija Kunst Gnamuš?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
govor, ki je zavezan ciljnim vrednostim in zaželenim učinkom ne oziraje se na resničnostno vrednost propozicij.
Konstituira se na točki, ko med cilji in zaželenimi učinki ter dejanskimi stanji na ravni govora vzpostavi nasprotje.
50
Kaj določa IDEOLOGIJO KOT SIMBOLIČNO TVORBO?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
določa jo neskladje oz. nasprotje med ciljnimi in resničnostnimi vrednostmi ne glede na to, ali se govorec tega komunikacijskega položaja zaveda ali ne. tega neskladja ni mogoče opravičiti nii z dobrimi nameni niti z nevednostjo.
51
Kaj je konstitutivno (bistveno) za učinkovitost IDEOLOŠKEGA GOVORA?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
- nevednost kot dobronamernost (naivna zavest, zaslepljenost) in
- hoteno in zavedno varanje (cinična zavest).
52
Kaj pragmatično osmišlja IDEOLOŠKI GOVOR in zakaj?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
Razlika med naivno in cinično zavestjo, ker:
cinična zavest na račun naivne prek ideološkega govora kuje dobičke. Ideološki govor je tako mogoče osmisliti na Leechevi skali koristi in škode.
53
Kako podati intencionalno razlago znanstenega govora potem, ko smo dejali, da intencionalne razlage ne pripadajo znanosti? (to je protislovno postavljena naloga)
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
- DOPOLNI
- tvorec znanstvenega besedila zavezan želji po resnici
- cilj znanst. govora + doseganje tega cilja
54
Čemu je zavezan tvorec znanstvenega besedila?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
želji po resnici.
55
Kaj je CILJ ZNANSTVENEGA GOVORA?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
izrekanje propozicij, ki so resnične.
56
Kako doseči CILJ ZNANSTVENEGA GOVORA?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
resnice, podobno kot laži, ni mogoče prepričljivo izreči performativno (primer: ''Govorim resnico''). --> Resnica ni ontološka kategorija, zato je tudi poimenovati ni mogoče, da bi rekli: to je resnica.
-(dopolni?)
57
V kake razlage vodi performativna namera?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
vodi v intencionalne oz. teleološke razlage, ki so konstitutivne (bistvene) za IDEOLOŠKI GOVOR.
58
Kaj mora narediti ZNANSTVENI GOVOR, da bi izločil performativno namero?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
mesto perlokucijskega učinka mora zasesti resničnostna vrednost!
59
Kako se tvori resničnostna vrednost propozicij (RVP) znanstvenega besedila? oz.
Katera so pravila oblikovnega besedila, ki tvorijo
(RVP) znanstvenega besedila?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
RVP znanstvenega besedila se tvori kot posledica:
- logičnih razmerij med propozicijami za katere predpostavljamo, da so dokazane [neka dokazana trditev - druga dokazana trditev; logično] in
- razmerij med propozicijami in referenco. [trditev - trditvijo, ki se sklicuje]
To pa pomeni, da izrekanje propozicij ni motivirano in odvisno od želje po učinku, ampak ga narekujejo zunajsubjektni dejavniki.
-----------
IN se NE tvori kot posledica razmerij med zatrjenim in dejanskim in tudi ne kot posledica pomenskih in logičnih razmerij med propozicijami. (5. poglavje) - KAK ZDAJ TU NE?? DOPOLNI
60
Kaj narekujejo RVP znanstvenega besedila?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
zunajsubjektni dejavniki (ne pa neka odvisnost in motiviranost in od želje po učinku)!
61
Kateri so zunajsubjektni dejavniki?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
- zakoni logičnega sklepanja in
| - pravila empiričnega preizkušanja.
62
Kaj mora narediti ZNANSTVENI GOVOR, da bi izločil performativno namero?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
mesto perlokucijskega učinka mora zasesti resničnostna vrednost (RV)!
Zato se RVP znanstvenega besedila tvori kot posledica logičnih razmerij med propozicijami, za katere predpostavljamo, da so dokazane in razmerij med propozicijami in referenco. To pa pomeni, da izrekanje propozicij ni motivirano in odvisno od želje po učinku, ampak ga narekujejo zunajsubjektni dejavniki: zakoni logičnega sklepanja in pravila empiričnega preizkušanja.
63
Kakšen je perlokucijski učinek po pravilih oblikovnega besedila, ki ustvarijo ZNANSTVENI GOVOR?
naslovnikova upravičena prepričanost v resničnostno vrednost zatrjenih propozicij.
64
Kaj je (RVP) resničnostna vrednost propozicij?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
s stališča sporočevalca = namera,
s stališča naslovnika pa = učinek.
je temeljna lastnost ZNANSTVENEGA GOVORA!
Načelo verjetja in zaupanja predpostavljata resničnostno vrednost (domače rečeno; če verjameš in zaupaš, potem predpostavljaš, da je trditev resnična)
Za iskanje RVP je bistveno intersubjektno razmerje. Intersubjektno razmerje pa ne more temeljiti na načelu verjetja in zaupanja!
65
Kaj je intersubjektna preverjenost?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
Ta konstituira logično in referenčno razmerje + RVP (resničnostno vrednost propozicij) kot temeljno lastnost ZNANSTVENEGA GOVORA!
66
Kako je dosežena intersubjektna preverjenost resničnostne vrednosti (RV)?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
S sovpadanjem namere in učinka na točki resničnostne vrednosti (RV).
67
Zakaj intersubjektno razmerje ne more temeljiti na načelu verjetja in zaupanja - niti ne na konverzacijskih implikacijah?
(3. nasprotje in skladnost namer
3. 2. Razlikovanje med znanstvenim in ideološkim govorom)
Ker se znanstveni govor dogaja v polju dobesednega pomena.
Performativna namera vodi v intencionalne oz. teleološke razlage, ki so konstitutivne (bistvene) za IDEOLOŠKI GOVOR. --> Da bi znanstveni govor izločil performativno namero mora mesto perlokucijskega učinka zasesti resničnostna vrednost!
RVP znanstvenega besedila narekujejo zunajsubjektni dejavniki - to so zakoni logičnega sklepanja in pravila empiričnega preizkušanja. (ne pa neka odvisnost in motiviranost in od želje po učinku)!
RVP znanstvenega besedila se tvori kot posledica:
- logičnih razmerij med propozicijami za katere predpostavljamo, da so dokazane in
- razmerij med propozicijami in referenco.
Perlokucijski učinek pravil oblikovnega besedila, ki tvorijo RVP znanstvenega besedila je naslovnikova upravičena prepričanost v resničnostno vrednost zatrjenih propozicij.
RVP je s stališča sporočevalca = namera, s stališča naslovnika pa = učinek. Je temeljna lastnost ZNANSTVENEGA GOVORA! Resničnostno vrednost predpostavlja načelo verjetja in zaupanja. Za iskanje RVP pa je bistveno intersubjektno razmerje. Intersubjektno razmerje pa ne more temeljiti na načelu verjetja in zaupanja!
Intersubjektna preverjenost RV konstituira logično in referenčno razmerje + RVP (resničnostno vrednost propozicij) kot temeljno lastnost ZNANSTVENEGA GOVORA! Dosežena je s sovpadanjem namere in učinka na točki resničnostne vrednosti (RV).
Zato ne more temeljiti na načelu verjetja in zaupanja - niti ne na konverzacijskih implikacijah, ampak na načelu dvoma, na logičnih implikacijah in presupozicijah.
68
Katere so razločevalne lastnosti, po katerih se izraz znanstvenega in ideološkega govora razlikuje?
(4. Izrazna zgradba ideološkega in znanstvenega govora)
Kunst Gnamuš se omeji le na razčlembo besedišča. Ideologija in znanost posvečata veliko pozornosti besedju.
69
S čim operirajo ideološke paradigme?
Kaj je kritičnega pomena za konstituiranje znanstvenega besedila?
Ideološke paradigme operirajo s skrbno izbranim in nadzorovanim besedjem.
Za konstituiranje znanstvenega besedila pa je kritičnega pomena dejstvo, ali je znanost uspela definirati pojme, s katerimi opisuje in razlaga predmet spoznavanja in ali jih je enosmiselno poimenovala z mednarodno sprejetimi poimenovanji.
70
Kakšna je razlika med ideološkim govorom in znanstvenim govorom?
Meje ki jih postavlja ideologija, znanost ruši.
Dana ideološka paradigma se z IDEOLOŠKIM BESEDJEM ograjuje od vpliva druge ideološke paradigme.
Ideološko besedje - pomensko ni definirano in velja le v mejah dane ideologije, v polju druge ideologije pa se pomensko prevrednoti.
Znanost pa s TERMINOLOGIJO postavlja komunikacijske mostove med govorci raznih jezikov in pripadniki raznih držav, narodov ideologij.
Terminologija - je mednarodna.
71
kakšna je razlika med ideološkim besediščem in znanstveno terminologijo?
-> ideologija se na ravni govora konstituira prek besedišča, ki razlikuje različne ideološke prostore, pa tudi če se ideološka paradigma v danem prostoru spremeni, nujno zamenja tudi besedje.
-->ideologija besedam pripisuje neverjetno performativno moč pri spreminjanju sveta. najprej verjame, da je mogoče z močjo besed dejanskost spremeniti, ko ji pa to ne uspe, s poimenovanj vzdružuje videz novih družbenih odnosov.
primer: razvoj socialistične ideologije je bilo možno zaznati tudi v spremembi ideološkega besedišča, čez noč je vpeljala nova poimenovanja in njihovo rabo skrbno nadzorovala (spremenili so se poimenovani družbeni cilji, ljudje v raznih vlogah, dužbena razmerja, institucije, gibanja ipd.)
- ZNANSTVENA TERMINOLOGIJA? - DOPOLNI
72
Kje je izvir performativne moči ideoloških poimenovanj in kaj je razlog njihove dejanske neučinkovitosti pri spreminjanju sveta?
Kunšt Gnamuš tu odgovarja z razčlembo zgledov.
najpomembnejša poimenovanja, s katerimi je poimenovana ciljna dejanskost, so nedvomno besede socializem, komunizem, oblast delavskega razreda. za ta poimenovanja je značilno:
1) da poimenujejo ciljne vrednosti in še neuresničeno dejanskost
2) da so pomensko slabo opredeljene in njihova referenčna vsebina ni natančno določena.
73
Kako se potem konstituirajo pomenske vrednosti teh besed, ce je njihov pomen opredeljen nejasno, njihovo razmerje do reference pa je nepreverljivo?
Pomenske vrednosti teh besed ( socializem, komunizem, oblast delavskega razreda) se konstituirajo kot razlike do besedja drugačnih ideoloških paradigem, katerimi vstopajo v kontrastno vrednostno razmerje.
Pomensko nasprotje temelji na različni vrednostni konotaciji, to pa določa dana ideološka paradigma. Z rabo teh poimenovanj referenčne dejanskosti ne spoznavamo, ampak jo vrednostno zaznamujemo kot dobro ali slabo, zaželeno ali nezaželeno, dopustno ali prepovedano.
Če nam o kaki osebi ideolog recč nekaj, do nje zavzamemo vrednostno stališče, ne da bi nujno poznali njene dejanske osebnostne lastnosti ali ravnanja.
74
Na čem temelji pomensko nasprotje?
na različni vrednostni konotaciji, to pa določa dana ideološka paradigma. Z rabo teh poimenovanj referenčne dejanskosti ne spoznavamo, ampak jo vrednostno zaznamujemo kot dobro ali slabo, zaželeno ali nezaželeno, dopustno ali prepovedano.
75
Kaj delamo, ko rabimo določena poimenovanja referenčne dejanskosti?
ne spoznavamo, ampak jo vrednostno zaznamujemo kot dobro ali slabo, zaželeno ali nezaželeno, dopustno ali prepovedano. --> primer: Če nam o kaki osebi ideolog reče nekaj, do nje zavzamemo vrednostno stališče, ne da bi nujno poznali njene dejanske osebnostne lastnosti ali ravnanja.
76
Kako deluje IDEOLOŠKO BESEDIŠČE?
tako, da usmerja človekovo vrednostno naravnanost do sveta in prek nje človekovo ravnanje. Moč besede ne izvira iz pomena in njenega razmerja do reference (torej iz njene spoznavne vrednosti), ampak iz njenega vrednostnega naboja!
77
Kdaj je ideološki govor optimalno učinkovit?
Tedaj, ko človek verjame besedo, katero poimenujemo dejanskost tako močno, da se ne vprašuje po referenci in ni pripravljen verjeti podatkom čutov in razuma, če ti niso skladni z verovanjem in vsebino poimenovanja.
Poimenovanja udejanja vsebino človekove želje in je učinkovito, četudi je uresničitev vsebine premeščena v vedno bolj oddaljeno prihodnost.
78
Katere operacije je treba opraviti, da bi besede zaživele v polni performativni moči in se izognile morebitnim neprijetnim srečanjem z resničnostno vrednostjo?
besede je treba pomensko izprazniti, manko pomena pa nadoknaditi z vrednostnim nabojem, ki cilja v željo.
Tu si ideologija pomaga tudi z metaforami in primerjavami (npr. socializem s človeškim obrazom, socializem po meri človeka). Na mesto, kjer bi moral biti konkreten politični družbeni program, se umesti poimenovanje, ki vabi k sodelovanju in uresničevanju cilja, čeprav ne pojasni poti do njega.
Pomensko praznino teh poimenovanj lahko razkrijejo tudi aforizmi (npr. ogledal sem si socializem po meri človeka in ugotovil, da je kratek, ozek in tesen)
79
Zakaj so znanstveni termini pomensko natančno definirani, neizbirni in vrednostno nevtralni?
ker se znanost skuša (v nasprotju z ideološkim govorom) izogniti kodiranju vrednostnih presežkov, prek katerih bi mimo upoštevanja dejanskosti vplivala na človekova prepričanja.
80
Ali se lahko znanstveni govor povsem znebi ideološkega izrazja?
Ne. Težave povzroča že samo prevajanje mednarodno sprejetega izrazja, saj se strokovnjaki bojijo, da bi prevedeno poimenovanje strokovne pomene okužilo s pomeni iz vsakdanjih kontekstov. rabe.
Primer:
pragmatične raziskave o posrednem izrekanju zahteve, v katerih kot razlagalni pojem nastopa vljudnost. --> Toda pomen tega poimenovanja vljudnosti ni definiran - jasna pa je njegova vrednostna konotacija. Pomen in poimenovanje tako pripada ideološkemu govoru. Zato so povsem razumljiva prizadevanja, da bi vsebino tega pojma napolnili z družbenimi vrednostmi, ki dejansko. vplivajo na posredno izrekanje zahteve, lahko bi rekli tudi na paradoks vljudnega ukazovanja
81
Ali se lahko znanstveni govor povsem znebi ideološkega izrazja?
Ne. Težave povzroča že samo prevajanje mednarodno sprejetega izrazja, saj se strokovnjaki bojijo, da bi prevedeno poimenovanje strokovne pomene okužilo s pomeni iz vsakdanjih kontekstov. rabe.
Primer:
pragmatične raziskave o posrednem izrekanju zahteve, v katerih kot razlagalni pojem nastopa vljudnost. --> Toda pomen tega poimenovanja vljudnosti ni definiran - jasna pa je njegova vrednostna konotacija. Pomen in poimenovanje tako pripada ideološkemu govoru. Zato so povsem razumljiva prizadevanja, da bi vsebino tega pojma napolnili z družbenimi vrednostmi, ki dejansko vplivajo na posredno izrekanje zahteve, lahko bi rekli tudi na paradoks vljudnega ukazovanja
82
Zakaj Kunst Gnamuš besedilo srednješolskega učbenika priteguje v okvir te obravnave?
(5. Poskus alternatiunega branja zgodovinskega učbeniskega besedila)
da bi ponazorila, kako se zgodovinska veda kot se kaše skozi naše besedilo ukvarja z obravnavo performativnega razmerja (razlagami razlogov, namer in učinkov dejanj,) kar zgodovino postavlja v nenavadno zapleten položaj, če upoštevamo, da so razlage performativnih vrednosti podvržene subjektivnosti, intersubjektnim razlikam, interesom in vrednotam.
83
Zakaj Kunst Gnamuš besedilo srednješolskega učbenika priteguje v okvir te obravnave?
(5. Poskus alternatiunega branja zgodovinskega učbeniskega besedila)
da bi ponazorila, kako se zgodovinska veda kot se kaše skozi naše besedilo ukvarja z obravnavo performativnega razmerja (razlagami razlogov, namer in učinkov dejanj,) kar zgodovino postavlja v nenavadno zapleten položaj, če upoštevamo, da so razlage performativnih vrednosti podvržene subjektivnosti, intersubjektnim razlikam, interesom in vrednotam.
Zgodovinopisje namreč opravlja pomembno vlogo pri oblikovanju (performiranju) družbene vezi.
84
Kako bi moralo biti zastavljeno zgodovinopisje, da bi človek lahko zavzel do zgodovinskih dogodkov kritično stališče?
tako, da bi morala obstajati vsaj dva alternativna pogleda na zgodovinske dogodke, zmagovalčev in poraženčev, kjer bi tvorec besedila ovrednotil namere, cilje in učinke zgodovinskih dejanj s stališča zmagovite in nasprotujoče, poražene ideologije.
85
Kaj se zgodi z nastankom zgodovinskega besedila in zakaj?
prekine se proces proizvodnje in preslikave intencijskih in perlokucijskih vrednosti v teleološki razsežnosti, vpeti med želje in cilje. prekine se pa zato, ker ne obstajata dva alternativna pogleda na zgodovinske dogodke, zmagovalčev in poraženčev.
86
Kakšnega besedila v kontekstu zgodovinopisja ni mogoče brati kritično, mu pa vseeno lahko verjamemo?
besedila, ki ponuja samo eno razlago zgodovinskih dogodkov, a ob tem vsebino dogodkov kdaj tudi zamolči. -->Taka besedila ponuja pogosto sodobno zgodovinopisje, ki je ujeto v meje razrednih, narodotvornih, državotvornih in blokovskih zmagovitih ideologij.
87
Kaj se v zgodovinopisju prikazuje kot oosebej zakrito?
dejanja, ki oblikujejo mednarodne odnose. Ta dejanja se odvijajo neprosojno in potekajo po kanalih tajnih služb, diplomacije, vohunske dejavnosti in srečanj na "visoki ravni«. Vse, kar o tem zve javnost, je preračunano na učinek, ki naj prispeva k udejanjanju zaželene družbene stvarnosti. Moč besede tako pomembno prispeva k uresničevanju dogovorjenih načrtov, saj bi jih sicer morati uresničevati z nasilnimi sredstvi.
88
Kaj se v zgodovinopisju prikazuje kot oosebej zakrito?
dejanja, ki oblikujejo mednarodne odnose. Ta dejanja se odvijajo neprosojno in potekajo po kanalih tajnih služb, diplomacije, vohunske dejavnosti in srečanj na "visoki ravni«. Vse, kar o tem zve javnost, je preračunano na učinek, ki naj prispeva k udejanjanju zaželene družbene stvarnosti. Moč besede tako pomembno prispeva k uresničevanju dogovorjenih načrtov, saj bi jih sicer morati uresničevati z nasilnimi sredstvi.
89
V čem je težava kar se tiče moči besed, ki pomembno prispeva k uresničevanju dogovorjenih načrtov, da jih ni potrebno uresničevati z nasilnimi sredstvi?
v tem, da besede vabijo in vodijo človeka, ne da bi natančno vedel kam in v čigavem interesu. Ciljna družbena dejanskost namreč ni nujna posledica organskega družbenega razvoja, ampak posledica interesnih dogovorov (npr. začrtovanje mej ob zemljevidih)
90
S katerimi trditvami Kunst Gnamuš razčleni zgodovinsko besedila iz srednješolskega učbenika?
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
(1) Propozicijska vsebina dejanj, ki so predmet razčlembe, še ne sporoča, razlagajo pa se predvsem namere in učinki teh dejanj.
(2) Dejanski subjekt zgodovinskih dogodkov ostaja zakrit.
(3) K zakritosti zgodovinskih dejanj prispevajo glagoli z metaforičnim pomenom, tako pogosto uporabljani v poročilih o srečanjih na »visoki ravni« in v drugih oblikah poročanja o diplomatskih dejavnostih držav.
(4) Resničnostna vrednost propozicij se ne tvori kot posledica razmerij med zatrjenim in dejanskim in tudi ne kot posledica pomenskih in logičnih razmerij med propozicijami.
(5) Da se naše besedilo izreka s položaja vladajoče ideologije, potrjuje naslednja
paradoksna trditev: Oblast je bila prisiljena ...
(6) Trditve o zgodovinskem učbeniškem besedilu podkrepljujem z zgledom besedila, v katerem so ilokucijski in perlokueijski glagoli z metaforičnim pomenom in iz njih izpeljani samostalniki napisani okrepljeno.
91
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 1. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
1) zgodovinskega besedila bralec ne more brati kritično, ker: se pogosto uporabljajo perlokucijski in ilokucijski glagoli
- -> ti glagoli pa zaznamujejo vrednosti performativnega razmerja in tako bralec zve samo za namere in učinke dejanj, ne pa tudi za njihovo propozicijsko vsebino oz. za dejanja, ki so sredstva za doseganje zgodovinskih ciljev!
92
Kako Kunst Gnamuš opre to trditev: ''Dejanski subjekt zgodovinskih dogodkov ostaja zakrit''?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
s predpostavko, da površinsko realizacijo stavka vodita dve nasprotujoči si načeli:
1) pragmatično načelo sporočevalčeve svodobne izbire NP v vlogi stavčnega osebka,
2) semantično načelo, tj. projekcijska moč glagola kot glave glagolske zveze --> ta vodi konstituente, ki so sestavina glagolske zveze VP
- RAZMERJE NP— VP pa vodi pravilo o ujemanju (agr.)
93
Kje se zgodi poročevalčev upovedovalni poseg?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
v okviru razmerja NP agr VP --> torej pri določanju stavčnega osebka in modalnih kategorij, kot so poleg osebe še število, čas, naklonskost, hotenjskost idr.
Na določitev stavčnega osebka, kjer vlogo osebka prevzame propozicijska pomenska sestavina vršilec/nosilec dejanja, stanja ali dogajanja, je sporočanje je v večji meri nezaznamovano, dejstveno in na tako določitev stavčnega osebka namreč ne vpliva sporočevalec oz. tvorec besedila, ampak je določena jezikovno sistemsko in z zgradbo dejanskih stanj. Čim bolj pa se pri sporočanju odmikamo od tega, upovedovalno nezaznamovanega z ujemanjem med strukturo dejanskega stanja in strukturo propozicije (glagolskega po¬menskega prostora) določenega izhodišča, tem večji je pri upovedovanju delež sporočevalčeve subjektivnosti oz. hotene modifikacije dejanskosti.
94
Kako je določen stavčni člen osebka v sporočanju, da ta predstavlja problem v sporočanju?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
tako, da je stavčni člen osebka določen tako, da vlogo osebka prevzame propozicijska pomenska sestavina vršilec/nosilec dejanja, stanja ali dogajanja.
--> Tako sporočanje je potem v večji meri nezaznamovano, dejstveno in na tako določitev stavčnega osebka namreč ne vpliva sporočevalec oz. tvorec besedila, ampak je določena jezikovno sistemsko in z zgradbo dejanskih stanj.
95
Kakšno je sporočanje, če je stavčni člen osebka določen tako, da vlogo osebka prevzame propozicijska pomenska sestavina vršilec/nosilec dejanja, stanja ali dogajanja?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
v večji meri je nezaznamovano, dejstveno in na tako določitev stavčnega osebka namreč ne vpliva sporočevalec oz. tvorec besedila, ampak je določena jezikovno sistemsko in z zgradbo dejanskih stanj.
96
Zakaj je problematično, če je stavčni člen osebka določen tako, da vlogo osebka prevzame propozicijska pomenska sestavina vršilec/nosilec dejanja, stanja ali dogajanja?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
```
problem je, ker bolj kot se pri sporočanju odmikamo od tega UPOVEDOVALNO NEZAZNAMOVANEGA z ujemanjem med: strukturo DEJANSKEGA STANJA in
strukturo PROPOZICIJE (glagolskega pomenskega prostora) DOLOČENEGA IZHODIŠČA
--> tem večji je pri upovedovanju delež sporočevalčeve subjektivnosti oz. hotene modifikacije dejanskosti!
```
97
Kako v besedilo vdira interpretativna subjektivnost?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
skozi realizirano razmerja NP --> VP
98
Kako se v besedilu Kunst Gnamuš realizira razmerja NP --> VP, razmerje, skozi katerega vdira v besedilo interpretativna subjektivnost?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
Mesti v razmerju NP --> VP najpogosteje zasedajo glagoli in iz glagolov izpeljani samostalniki (nominalizacije), ki imajo ilokucijski, perlokucijski, finalni ali modalni pomen, med njimi tudi glagol biti v pomenu obstajati ali v vlogi vezi.
UPOVEDUJE (oblikuje v jezikovno sporočilo) se torej:
- pragmatična interpretacija dejanj ali stanj (njihova vsebina ni opisana) — tj. želja, hotenj, namer (hoteti, želeti, začeti, morati, poskušati) in
- učinkov:
Predmet zgodovinopisja je performativno razmerje Pr, ki je sestavljeno iz namer, hotenj in učinkov. --> to lahk vidimo na primerih:
```
PRIMERI:
pritisk je naraščal;
vmešavanje je začelo ogrožati;
država pritiska ni mogla sprejeti;
neskladja so obstajala;
je bilo nekaj spornih odnosov (ničti subjekt);
spori so se kopičili;
občudovanje Stalina je bil splošen pojav;
zavest o NOB je bila prisotna.
```
99
Kdo je subjekt zgodovinskih dogodkov in kaj je tu problematično?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
Osebek (subjekt) zgodovine se kaže kot učinek:
- vršilcev, ki so ''očem'' zakriti in
- dejanj, ki so te učinke sprožila.
Problem je, da zgodovinopisje ni transparentno, moralo bi opisati subjekte zgodovine in njihova dejanja ter ŠELE NATO --> ovrednotiti učinke!!
100
Kako je mesto v strukturi stavka, ki v globinski strukturi pripada vršilcem/nosilcem zgodovinskih dogodkov izraženo na površinski strukturi stavka?
(*domače: kak se navzven kaže mesto v strukturi stavkov, kjer bi v sami globini strukure sicer na tistem mestu bili izraženi subjekti dogodkov?)
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 2. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
- ali z ničto obliko
- ali s samostalniško zvezo izglagolskega izvira (katerega jedro je nominalizirani samostalnik s perlokucijskim ali ilokucijskim glagolskim pomenom).
```
PRIMERI:
pritisk,
vmešavanje,
neskladje,
občudovanje,
zavest,
povezovanje,
grobi napadi,
višek pritrjevanja,
odzivi,
razcep.
```
101
Kaj prispeva k zakritosti zgodovinskih dejanj?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 3. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
glagoli z metaforičnim pomenom --> pogosto so uporabljani v poročilih o srečanjih na ''visoki ravni'' in v drugih oblikah poročanja o diplomatskih dejavnostih držav.
```
PRIMER:
pritiskati,
razraščati se,
kopičiti,
zlomiti,
streti,
napadati (preneseno),
utapljati,
pretehtati.
```
102
Zakaj so dejanja kot sredstva učinkov zamolčana?
Kaj se tu Kunst Gnamuš sprašuje in kak odgovarja na možno opcijo?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 3. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
sprašuje se: Ali je to zato, ker je predmet obravnave mednarodna politika?
K zakritosti zgodovinskih dejanj prispevajo glagoli z metaforičnim pomenom, tako pogosto uporabljani v poročilih o srečanjih na ''visoki ravni'' in v drugih oblikah poročanja o diplomatskih dejavnostih držav.
PRIMERI: pritiskati, razraščati se, kopičiti, zlomiti, streti, napadati (preneseno), utapljati, pretehtati.
Kunst Gnamuš meni, da bi, kljub temu da tudi ti glagoli izražajo učinke dejanj, s stališča zgodovinskega mišljenja bilo zanimivo zvedeti: S KAKŠNIMI SREDSTVI SE TI UČINKI DOSEGAJO V MEDNARODNI POLITIKI? --> S stališča tega vprašanja podaja poučen zgled WALDHEIMA, človeka, ki je zasedal pomembne politične položaje in bil/čeprav je bil/zato ker je bil (?) človek, povezan z vojnimi zločini.
103
Kako se tvori RVP (resničnostna vrednost propozicij)?
povezano z vprašanjem:
Ali naj bi nastajala kot performativni učinek upovedovanja, kar pomeni, da nimamo opraviti s strokovnim, ampak ideološkim besedilom?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 4. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
Resničnostna vrednost propozicij se NE tvori kot
- posledica razmerij med: zatrjenim in dejanskim
- posledica pomenskih in logičnih razmerij med propozicijami.
104
Do kolikšne mere zgodovina resničnost upoveduje - do kolikšne pa jo performira (tj. vpliva na naša prepričanja ob predpostavki nekritičnega verovanja)?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 4. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, bi morali opraviti obsežnejše razčlembe besedil, ker opravljena razčlemba omogoča, da postavimo zelo verjetno HIPOTEZO O PERFORMATIVNEM VZGOJNEM POSLANSTVU TEGA PREDMETA.
Človek bi utegnil pomisliti, da je tako stanje pričakovano in normalno.
105
Kaj je bistvo vzgoje?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 4. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
da usmerja človekovo praktično ravnanje, dejavno razmerje do narave in človeka.
Vendar je mogoče vzgojni učinek dosegati po dveh poteh.
106
Po katerih 2 poteh je mogoče dosegati vzgojni učinek?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 4. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
1) po poti, ki je POSLEDICA SPOZNAVNE ''NUJNOSTI''
| 2) po POTI VEROVANJA
107
1) doseganje vzgojnega učinka po poti, ki je POSLEDICA SPOZNAVNE ''NUJNOSTI''
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 4. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
--> tu praktično ravnanje nikakor ni nujna logična posledica spoznanja
(spoznanje in praktično ravnanje povezujejo alternativne možne poti in dejanje svobodne odločitve za eno izmed njih)
Taka vzgoja vsebuje 3 prvine:
1) spoznavnost,
2) alternativnost praktičnih rešitev in
3) subjektovo svobodno odločitev.
108
2) doseganje vzgojnega učinka po POTI VEROVANJA
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 4. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
--> to je dogmatski koncept vzgojnega vplivanja. Za to pot se družbena ideologija odloča, če se boji alternativnih poti in svobodne odločitve.
- taka vzgoja je s stališča ideoloških interesov učinkovitejša, AMPAK izloči subjektovo samostojno odločitev in okrni spoznavno prvino!
- ljudje sicer ravnajo po ideološkem nareku, AMPAK; slabo mislijo, so neustvarjalni in nezmožni samostojnega odločanja.
109
Katera paradoksna trditev potrjuje tezo, da se naše (od Kunst Gnamuš) besedilo izreka s položaja vladajoče ideologije? in
Katero vprašanje si postavi Kunst Gnamuš ob tej tezi ter kako nanjo odgovarja?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 5. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
Oblast je bila prisiljena ...
Tu si Kunst Gnamuš postavi vprašanje: ALI JO JE LJUDSTVO PRISILILO ODSTOPITI?
- ->Ne, ljudstvo je oblast prisililo, da ga je kaznovala in preganjala, ker se ni hotelo podrediti in čez noč spremeniti prepričanja, ki mu ga je bila poprej vcepila taista oblast.
- -> Na tej točki nam zgodovinski učbenik — če ga skrbno in logično preberemo — razkrije paradoks ideološkega učinka.
110
Kakšen je paradoks ideološkega učinka?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 5. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
da se obrne zoper ideologijo samo oz. človeka, ki je vanjo verjel. --> gre za sprevrnjeni učinek.
111
Kako paradoks ideološkega učinka razrešiti?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 5. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
Rešitev je več:
(1) zamenjati je treba ljudstvo oz. tisti njegov del ljudstva, ki noče spremeniti svojega prepričanja
(2) nosilci nefunkcionalne ideološke paradigme morajo odstopiti in prepustiti položaje novim ideologom
(3) ideologijo kot sredstvo oblikovanja družbene vezi je treba zamenjati z učinkovitimi racionalnimi programi, ob katerih je mogoče razsojati, ali nas bodo popeljali do cilja ali ne.
112
Zakaj se razmerje med vzgojo in ideologijo v primeru iz srednješolskega učbenika pokaže v paradoksni luči?
Razčlemba zgodovinskega besedila iz srednješolskega učbenika - 6. TRDITEV
(5. Poskus alternativnega branja zgodovinskega učbeniškega besedila)
ker ko se je zamenjala ideološka paradigma, so se morali nosilci te ideološke paradigme lih najbolj vzgojenih otresti (s stalinističnim preganjanjem s čistkami).
Vrednosti stare paradigme, ki so bile ponotranjene v vzgojnem procesu - so kasneje postale ovira za uveljavljanje novih ideoloških vrednosti!
Tu Kunst Gnamuš citira znanega fizika Hermana Bondi: vidi nasprotje med: negotovim naravoslovnim znanjem in nesporno slepoto vere.
Negotovo naravoslovno znanje je vedno le začasno - to vemo iz izkušenj in ljudje, ki slepo verujejo, pridejo preko tega nasprotja veliko težje!
(((poveži z dvomom iz bergerja, luckmana?)))
113
Kateri sta 2 PRAGMATIČNI RAZMERJI in 2 GOVORNI NAMERI v prostoru protislovnega učinkovanja, v katerem se oblikuje subjekt?
(6. Pedagoški znanosti s stališča dveh namer)
Prostor protislovnega učinkovanja ima 2 pragmatični razmerji in 2 govorni nameri:
- performativno in spozanavno PRAGMATIČNO RAZMERJE
- performativna in spoznavna GOVORNA NAMERA
114
Zakaj mora pedagogika kot teorija VIZ reflektirati obe bistveni SESTAVINI GOVORA v VIZ procesu?
(6. Pedagoški znanosti s stališča dveh namer)
ker ji sicer grozi nevarnost, da se v celoti premesti v okvire PERFORMATIVNEGA RAZMERJA ter vzgojno učinkovanje (hote ali nehote, vede ali nevede) uperi zoper SPOZNAVNO RAZMERJE do sveta.
Pri posameznih učnih predmetih VIZ dejavnosti združujejo obe 2 razsežnosti: spoznavno in perfomativno.
115
Zakaj se pedagog ne konstituira kot misleči subjekt? Kot kakšen subjekt se potem konstituira?
Kakšen MANKO ima pedagogika?
(6. Pedagoški znanosti s stališča dveh namer)
Pedagog se ne konstituira kot misleči subjekt, ampak kot vrednostni subjekt, ki svojo vrednostno oporo najde v ideologiji. Tako se konstituira, KER; pedagogiki kot vedi in dejavnosti grozi nevarnost, da ji umanjkajo PROPOZICIJSKE VSEBINE in z njimi SPOZNAVNE VREDNOSTI, ki so lastne drugim vedam. --> ''Čisti'' pedagogi npr. navadno ne obvladajo in poučujejo nobenega učnega predmeta, razen vzgojnih.
Pedagogika ima torej MANKO:
- propozicijskih vsebin in
- spoznavnega razmerja v pedagoški vedi!
Na točki, kjer bi s stališča TEORIJE 2 NAMER pričakovali, da pedagog seje: spoznanje, propozicijske vsebine, razumsko razmerje do sveta, izobrazbo --> ima pedagogika manko, da je njen GOVOR izgubil stik s spoznavnostjo!
Spodrezala si je intelektualno razsežnost svojega govora (to tut Kunst Gnamuš dokazuje)--> manko spoznavne razsežnosti pa je zapolnila s presežkom ideoloških vrednosti, ciljev, smotrov, hotenj in zahtev. Prav zato se je pedagoška znanost znašla v enakem položaju kot ideologija.
116
Kako pedagoška veda rešuje manko propozicijskih vsebin in spoznavnega razmerja?
(6. Pedagoški znanosti s stališča dveh namer)
tako, da manko propozicijskih vsebin in spoznavnega razmerja spremeni v ''teoretični'' presežek, lastno interesno lego pa v pedagoške ''resnice''.
Manko PROPOZICIJSKIH VSEBIN zakrije:
- v obliki kritike tistih znanosti, ki se umeščajo v spoznavno polje;
- ker se ukvarja z vzgojo, zanemarja pa izobraževanje, poudarja vzgojno zanemarjenost šole in graja njeno izobraževalno naravnanost;
- vzgojo zoperstavlja izobraževanju, čeprav nas npr. prav pravila logičnega mišljenja vzgajajo k enakosti pred zakonom;
- ker ne obvlada vsebinskih področij vzgoje in izobraževanja, je do pouka naravnana odklonilno in ga potiska na obrobje, sama pa obrobje krepi in širi z interesnimi, prostočasnimi in drugimi dejavnostmi ter tako dejansko povečuje obremenjenost učencev, saj če je njihov interes denimo tuji jezik, jim pedagogi v okviru krožkov ne znajo pomagati in morajo po pomoč drugam.
- ker se pedagogika ni zmožna spopasti z dejanskimi izobraževalnimi težavami, probleme premešča in lasten manko prikazuje kot manko drugega. --> Zato je treba ''teoretične'' ugotovitve te znanosti brati skozi njen interesni položaj!
117
Zakaj je treba ''teoretične'' ugotovitve pedagoške znanosti brati skozi njen interesni položaj?
(6. Pedagoški znanosti s stališča dveh namer)
Ker se pedagogika ni zmožna spopasti z dejanskimi izobraževalnimi težavami in zato --> probleme premešča in lasten manko prikazuje kot manko drugega!
To, da je treba ''teoretične'' ugotovitve znanosti brati skozi njen interesni položaj velja za vsako znanost, za pedagogiko pa še posebej, KER:
se njen GOVOR (za razliko od govora nekaterih drugih znanosti) v celoti umešča v okvire performativnega razmerja:
Najprej si postavi SMOTRE, CILJE --> nato pa izbira SREDSTVA, da bi jih uresničila.
Tako zavzema do oblike in pomena besedila instrumentalno razmerje! --> ne razsoja ga po njegovi pomenskologični zgrajenosti in po njegovem razmerju do dejanskosti, ampak po učinku na naslovnikove želje, prepričanja in ravnanja.
-->Tako naravnan govor - ki besedilo razsoja po učinku na naslovnikove želje, prepričanja in ravnanja - pa je že v samem izhodišču v nasprotju s spoznavno vrednostjo pomena!
Pedagoška znanost si je spodrezala intelektualno razsežnost svojega govora (to tut Kunst Gnamuš dokazuje)--> manko spoznavne razsežnosti pa je zapolnila s presežkom ideoloških vrednosti, ciljev, smotrov, hotenj in zahtev. Prav zato se je pedagoška znanost znašla v enakem položaju kot ideologija.
118
Kak govor je že v samem izhodišču v nasprotju s spoznavno vrednostjo pomena?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
govor, ki se v celoti umešča v okvire performativnega razmerja - torej si najprej postavi SMOTRE, CILJE, šele nato pa izbira SREDSTVA, da bi jih uresničila.
Tak govor na ta način zavzema do oblike in pomena besedila instrumentalno razmerje! Besedilo razsoja po učinku na naslovnikove želje, prepričanja in ravnanja, namesto da bi ga razsojalo po njegovi pomenskologični zgrajenosti in po njegovem razmerju do dejanskosti!
119
Kako Kunst Gnamuš ponazori trditve, da je treba ''teoretične'' ugotovitve pedagoške znanosti brati skozi njen interesni položaj in da je govor, ki besedilo razsoja po učinku na naslovnikove želje, prepričanja in ravnanja,
že v samem izhodišču v nasprotju s spoznavno vrednostjo pomena?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
z zgledi učinkovite motivacije.
120
Didaktična načela?
| 6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer
Didaktika nas normativno zavezuje k didaktičnim načelom, ampak samih načel pa ne poskuša reflektirati! Torej so pedagoška načela zavezujoča, ne da bi sploh bilo treba dojeti njihovo bistvo.
121
Načelo motivacije in kaj je njegova temeljna zahteva?
| 6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer
- je med temeljnimi didaktičnimi načeli.
| - temeljna zahteva: prebuditi v učencu željo - KAKO PA UČINKOVITO V UČENCU PREBUDITI ŽELJO? (o tem nas pouči pragmatika)
122
Kako učinkovito v učencu prebuditi željo?
| 6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer
O tem nas pouči pragmatika. ''Kako učinkovito rešiti »motivacijske« probleme?'' nam povedo pragmatične strategije.
Tega vprašanja se pragmatika dotika v okviru 3 problemskih sklopov, ki so samo navidez nepovezani.
123
Kateri so 3 PROBLEMSKI SKLOPI, v okviru katerih se pragamtika dotika vprašanja ''Kako učinkovito v učencu prebuditi željo?''
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
1) raziskave pragmatičnih strategij, tj. postopkov učinkovitega vplivanja na naslovnika,
2) posredna ali indirektna govorna dejanja (ta so izrazna realizacija strateškega govora) in
3) ti. predsekvenc (presequence), ki se problema lotevajo s stališča prostorskega in časovnega sosledja besedila.
124
Kateri so nekateri motivacijskei problemi, ki nam jih pomagajo učinkovito rešiti pragmatične strategije?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
- kako spodbuditi naslovnikovo radovednost in zanimanje za podatke, ki ga po naravni poti ne zanimajo?
- kako ga pripraviti k dejanju, da bi zahteve ne dojel kot prisile, ampak bi imel vtis, da se za dejanje odloča svobodno?
- kako ga pripraviti za sodoživljanje doživetij drugega?
125
Kaj je CILJ pragmatičnih strategij?
| 6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer
na simbolični ravni izravnati razliko želja!
126
Kako je mogoče doseči CILJ pragmatičnih strategij (na simbolični ravni izravnati razliko želja)?
in
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
Govor se giblje v protislovju. Protislovje določajo:
1) pravila jezika kot sistema in strukture in
2) načela jezikovne rabe (ta določajo izrekanje smisla).
Njuno razliko najlaže upovem z zgledom laži: ni mogoče lagati tako, da svoje namerno izrekanje neresnic upovem: Lažem. Ce kon-stitutivne sestavine smisla upovem v celoti, me govor »izda«, saj se v besedilu razlikuje njegova prelomljena narava.
DOPOLNI!! UREDI!
127
Ali je CILJ pragmatičnih strategij (na simbolični ravni izravnati razliko želja) mogoče doseči, ne da bi nas govor »izdal«?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
Govor se giblje v protislovju. Protislovje v katerem se giba govor določajo:
1) PRAVILA JEZIKA kot sistema in strukture in
2) NAČELA JEZIKOVNE RABE (ta določajo izrekanje smisla).
Njuno razliko najlaže upovemo z ZGLEDOM LAŽI.
Ni mogoče lagati tako, da svoje namerno izrekanje neresnic upovem: ''Lažem.''
Če konstitutivne sestavine smisla upovem v celoti, me govor »izda«, saj se v besedilu razlikuje njegova prelomljena narava. Kunst Gnamuš potem navaja 4 preproste zglede.
128
Kunst Gnamuš navaja 4 preproste zglede, kjer se vidi, (??SE RES TO TU VIDI???) da če konstitutivne sestavine smisla upovemo v celoti, nas govor »izda«, saj se v besedilu razlikuje njegova prelomljena narava.
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
(1) Ko pesnik išče naše sočustvovanje, da bi nam sporočil svojo žalost, pripravi »teren« s prikazovanjem podobe iz narave. Ne glede na to, da resničnost podobe, potem ko jo je opisal, zanika --> učinek besed deluje naprej.
(2) Naslovnikovo radovednost in pozornost bomo spodbudili z vprašanjem po podatku — tega sicer poznamo. --> S tem ga bomo pripravili do tega, da bo sam povprašal po njem.
(3) Zahteva bo učinkovita, če jo bomo izrekli v obliki, ki ne izraža naše nadrejenosti in prisilnosti, ampak daje videz naslovnikovega svobodnega odločanja za dejanje.
(4) Preden bomo naslovnika poprosili za pomoč, ga bomo povprašali.
129
Razlaga zgleda 3.
| 6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer
(3) Ko učitelj izreče zahtevo v obliki, ki ne izraža naše nadrejenosti in prisilnosti, daje videz naslovnikovega svobodnega odločanja za dejanje. Tako zahtevo izreče takrat, ko učenca že s samim položajem zavezuje k propozicijskemu dejanju.
--> na ta način doseže, da si učenec — potem ko po načelih konverzacijskega sklepanja prestavi posreden govor v neposrednega — izreče zahtevo sam, hkrati pa mu je hvaležen za njegovo vljudnost, tj. za videz svobodnega odločanja za dejanje!
130
Razlaga zgleda 4.
| 6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer
(4) S tem, ko naslovnika poprosimo za pomoč, čeprav vidimo, da je zaposlen --> se bomo že vnaprej dotaknili ovire, ki bi utegnila preprečiti njegov pristanek!
131
Kakšna je vloga teh pragmatičnih strategij, ki nam pomagajo učinkovito rešiti motivacijske probleme? (katero analogijo uporabi Kunst Gnamuš?)
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
Uporabi ANALOGIJO RAHLJANJA ZEMLJE PRED SETVIJO: s pragmatičnimi strategijami dosežemo, da zrnje hitreje in bolje vzklije.
Analogija nas prepriča o naravni, praktični učinkovitosti strategij, NE razkrije pa: - njihove PARADOKSNE NARAVE --> paradoksna narava pragmatičnih strategij pa se pokaže, če upovemo njihovo »dejansko« vsebino! Takrat imamo opravika z vljudnim ukazovanjem, tj. videzom svobodnega podrejanja želji drugega in odkrivanjem znanega.
132
Kdaj se pokaže PARADOKSNA NARAVA pragmatičnih strategij?
| 6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer
v primerih, če upovemo njihovo »dejansko« vsebino! Takrat imamo opravika z vljudnim ukazovanjem, tj. videzom svobodnega podrejanja želji drugega in odkrivanjem znanega.
133
Na kakšnem izhodišču temelji PRAKTIČNA UČINKOVITOST PEDAGOŠKEGA GOVORA in kako ga je mogoče ubraniti?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
na paradoksnem izhodišču.
Ubraniti ga je mogoče z
a) analogijo praktične akcije (analogija rahljanja zemlje pred setvijo, ker nas prepriča o naravni, praktični učinkovitosti strategij) in
b) praktičnim sporazumevanjem, ki je po definiciji ideološko.
Torej: GOVOR pedagogike je ujet v paradokse vsakdanjega sporazumevanja in ideološkega učinkovanja.
Da bi pedagoški diskurz dosegel raven teoretičnega diskurza, bi moral REFLEKTIRATI paradoksno naravo svojega početja.
134
Kaj bi morali narediti, da bi PEDAGOŠKI diskurz dosegel raven TEORETIČNEGA diskurza?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
moral bi REFLEKTIRATI paradoksno naravo svojega početja.--> ampak potem se postavi vprašanje:
Ali bi v takem teoretičnem dejanju (ko bi reflektiral paradoksno naravo svojega početja) ostal lik pedagoga nepoškodovan?
135
Ali bi v takem teoretičnem dejanju ostal lik pedagoga nepoškodovan? Zakaj?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
Kunst Gnamuš predpostavi odgovor: Ne - pedagog ne bi ostal nepoškodovan (bi tudi bil poškodovan). V tem primeru (če bi bil poškodovan) bi samo moral priznati, da nima opraviti s teoretičnim, ampak vrednostnim subjektom, subjektom želje v imenu želje drugega. (??? NE RAZUMEM???)
Ampak: Ali je to nujen položaj subjekta te vede? (??kdo je subjekt te vede- misli pedagoga??)
(Ali je to nujen položaj pedagoga, da nima opraviti s teoretičnim, ampak vrednostnim subjektom - subjektom želje v imenu želje drugega?)
moj primer (ne vem, če je prav??)
subjekt želje (= pedagog )
želja = da otrok naredi nalofo
pedagog ma opraviti z vrednostnim subjektom: otrokom v imenu njegove želje; da otrok naredi nalogo
cilj: da naredi nalogo
sredstvo: da bo se vsedel za mizo, začel delat nalogo
Če je to tak, da cilj pač posveti sredstvo in s tem opravičiš mogoče paradokse učinkovitega prepričanja, podrejanja drugega naši želji (si podrediš otroka, s tem, da mu rečeš, da nardi nalogo, ker je to tvoja želja), je ta teoretično nezadosten odgovor treba dopolniti še z 2 vprašanjema.
136
Kako lahko opravičujemo paradokse učinkovitega prepričanja, podrejanja drugega naši želji?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
1) z ugotovitvijo, da cilj pač posveti sredstvo. --> to je teoretično nezadosten odgovor
Ali je to, da pedagog da nima opraviti s teoretičnim, ampak vrednostnim subjektom (subjektom želje v imenu želje drugega) nujen položaj subjekta pedagogike?
-->Če je to tak, da cilj pač posveti sredstvo in s tem opravičiš mogoče paradokse učinkovitega prepričanja, podrejanja drugega naši želji (si podrediš otroka, s tem, da mu rečeš, da nardi nalogo, ker je to tvoja želja), je ob tem teoretično nezadostnem odgovoru treba postaviti še 2 vprašanja.
1) V imenu kakšnih ciljev in čigave želje se je pedagogika pripravljena lotiti tega nemogočega poklica, katerega govor je ujet v paradokse vsakdanjega sporazumevanja in ideološkega učinkovanja?
2) Kje se pedagog nauči učinkovitih prepričevalnih strategij?
137
2) Kje se pedagog nauči učinkovitih prepričevalnih strategij?
* Vprašanje, ki je postavljeno, ko dopolnjujemo nezadosten odgovor na vprašanje: Ali je to, da pedagog da nima opraviti s teoretičnim, ampak vrednostnim subjektom (subjektom želje v imenu želje drugega) nujen položaj subjekta pedagogike?
(6. 1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
Tega početja nas lahko nauči le znanost, ki se s temi vprašanji ukvarja, tj. pragmatika. Pedagogi te vede ne poznajo, Kunst Gnamuš pa se zdi, da bi jo morali. Vendar se pedagogika ksenofobično otresa tesnejšega stika s posameznimi vedami, kot da bi se česa bala.
Pedagogika se spopada s ti. imperializmom strok. Ta razredni boj je vzpostavila v časih, ko so druge vede začele težiti k medsebojnemu povezovanju, znanemu pod imenom interdisciplinarnost. To strategijo je očitno prevzela od ideologije, ki bolj kot mostove ljubi pregraje.
138
Kateri cilji posvetijo strategije pragmatičnega varanja v pedagogiki?
vezano na 1. vprašanje:
V imenu kakšnih ciljev in čigave želje se je pedagogika pripravljena lotiti tega nemogočega poklica, katerega govor je ujet v paradokse vsakdanjega sporazumevanja in ideološkega učinkovanja?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
Če ostanemo zvesti analogiji s setvijo, se vprašajmo: KAJ PEDAGOG SEJE?
S stališča TEORIJE 2 NAMER namer, bi naravno pričakovali, da pedagog seje:
- spoznanje,
- propozicijske vsebine,
- razumsko razmerje do sveta,
- izobrazbo.
--> AMPAK smo ugotovili, da ima pedagogika na tem mestu MANKO, da je njen govor izgubil stik s spoznavnostjo!
Pedagogika sicer pozna tudi NAČELO SPOZNAVNOSTI, ampak ga ne more uresničevati, KER;
- ne pozna vsebine posameznih stork,
- ne razvija teorije intelektualne VIZ kot mogoče metakognitivne ravni izobraževalnih vsebin,
- razvijanju posameznih pedagogik ob strokah (ti. strokovnih didaktik) dolgo časa ni bila posebno naklonjena in se s temi področji ni ukvarjala drugače, razen da jih je ukazala.
- -> Direktivnost pa ji seveda ne omogoča, da bi prodrla v zakone spoznavnosti.
Naša pedagoška znanost si je dokazano spodrezala intelektualno razsežnost svojega govora.
Manko spoznavne razsežnosti pa je zapolnila s presežkom ideoloških vrednosti, ciljev, smotrov, hotenj in zahtev. Prav zato se je znašla v enakem položaju kot ideologija.
139
Zakaj pedagogika ne more uresničevati NAČELA SPOZNAVNOSTI?
| 6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer
ne more ga uresničevati, KER;
- ne pozna vsebine posameznih strok,
- ne razvija teorije intelektualne VIZ kot mogoče metakognitivne ravni izobraževalnih vsebin,
- razvijanju posameznih pedagogik ob strokah (ti. strokovnih didaktik) dolgo časa ni bila posebno naklonjena in se s temi področji ni ukvarjala drugače, razen da jih je ukazala.
- -> Direktivnost pa ji tudi seveda ne omogoča, da bi prodrla v zakone spoznavnosti.
140
Kako Kunst Gnamuš dokazuje, da si je naša pedagoška znanost spodrezala intelektualno razsežnost svojega govora?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
- z razlago MANKA pedagike in
- ker ne more uresničevati NAČEL SPOZNAVNOSTI
S tem dokaže, da si je naša pedagoška znanost spodrezala intelektualno razsežnost svojega govora, manko spoznavne razsežnosti pa zapolnila s presežkom IDEOLOŠKIH:
-vrednosti,
-ciljev, smotrov,
-hotenj in
-zahtev.
Prav zato se je znašla v enakem položaju kot ideologija!
141
Zakaj bi morala pedagogika svoj GOVOR temeljito PRENOVITI in kako bi to dosegla? in
Katero vprašanje se pojavi znotraj konteksta prenove govora pedagogike?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
ker bolj ko smotre, načela, norme in zahteve ponavlja - bolj se ciljne vrednosti oddaljujejo!
Da bi to dosegla, zaenkrat Kunst Gnamuš pedagogiki svetuje: boljše poznavanje pragmatike, tudi semantike, in razvijanje metakognitivnih spoznavnih teorij.
Ideološke vrednosti pa bi kazalo premisliti ob sodelovanju s filozofijo, antropologijo, biologijo, psihoanalizo
V tem kontekstu se pojavi vprašanje: ALI PEDAGOGIKA POTEM NE BI IZGUBILA SVOJE IDENTITETE?
142
Ali ne bi pedagogika s temeljito prenovljenim govorom ravno izgubila svoje identitete?
(6.1. Umestitev pedagoškega govora v pragmatični okvir dveh namer)
Preden bi jo lahko izgubila, jo mora doreči, doreči tudi kot razmerje do drugih ved. Tu pa je še veliko nedorečenega, zato je strah pred izgubo same sebe preuranjen (prezgodnji/prenagljen).
