Pridobljena imunost Flashcards
Opiši pridobljeno imunost
Pridobljena odpornost ali imunost je specifična, ker je usmerjena samo proti tistemu povzročitelju, ki je vzpodbudil njen nastanek.
Lahko je kratkotrajna, večletna ali doživljenjska.
Na podlagi komponent imunskega odziva, ki posredujejo odziv, razdelimo specifične imunske odzive v dve obliki: humoralno in celično posredovano imunost.
Humoralno imunost posredujejo specifična protitelesa (imunoglobulini),
celično imunost pa posredujejo celice, imenovane limfociti T.
Kaj je antigen in kaj so njegove glavne značilnosti?
je vsaka snov, ki v organizmu sproži imunski
odziv (nastanek protiteles in celično imunost). Imunost izzovejo le, če pridejo v telo skozi kožo ali sluznico (parenteralno).
Osnovni pogoji, da neka snov deluje kot antigen, so:
► je telesu tuja snov, ima veliko molekulsko maso,
► kemično so večinoma beljakovine,
► je specifičen, kar pomeni, da reagira le s protitelesi, katerih nastajanje je spodbudil sam.
► na površini ima določena mesta - antigenske determinante (epitope), ki odločajo o nastanku določenih protiteles. Z njimi se Ag nato veže na
protitelesa.
Opiši bakterijske anigene
so najbolje preučeni od vseh antigenov.
- sestavine so: antigeni bičkov (antigen H), antigeni kapsule( antigeni K), telesni ali somatični antigeni (antigeni O)
- izločki so: eksotoksini (npr. encimi )
Opiši antigene virusov, gliv in praživali.
Virusni antigeni so beljakovine kapside, so močni antigeni in puščajo po okužbi močno in dolgotrajno imunost organizma.
Pri glivah nastajajo protitelesa proti sestavinam celice, pri praživalih pa proti sestavinam in izločkom celice. Glive in praživali imajo ponavadi slabe antigene,
zato je imunost po okužbi slaba in bolezni se pogosto ponavljajo ali pa so kronične.
Razdeli limfatične organe na dve skupini.
- Primarni limfatični organi so kostni mozeg (kjer nastajajo limfociti), in timus/priželjc (kjer
limfociti T dozorevajo) - Sekundarni limfatični organi so vranica in
bezgavke. Sem se preselijo imunsko zmožni
limfociti, srečajo se z antigeni in nanje odgovo-
rijo.
Opiši humoralni imunski sistem.
Zanj so odgovorni limfociti B. Imenujemo ga tudi protitelesni imunski odziv.
Limfociti B z svojim ‘‘sprejemnikom’’ zazna antigene in takrat se začne delitev. Iz teh celic nastanejo plazmatke, druge celice pa se spremenijo v spominske celice.
Plazmatke so celice, ki izdelujejo in izločajo
protitelesa. Vsaka plazmatka izdeluje eno vrsto specifičnih protiteles v veliki količini(2000 protiteles na sekundo), ki bodo sodelovala pri odstranitvi antigena iz organizma.
Spominske celice so dolgožive, saj lahko živijo več desetletij. Pri ponovnem srečanju z antigenom
takoj začnejo izdelovati protitelesa; imunski odgovor je zato veliko hitrejši in burnejši.
Razdeli limfatične organe
- Primarni limfatični organi so kostni mozeg,
kjer nastajajo limfociti, in timus (priželjc), kjer
limfociti T dozorevajo. - Sekundarni limfatični organi so vranica in
bezgavke. Sem se preselijo imunsko zmožni
limfociti, srečajo se z antigeni in nanje odgovo-
rijo.
Kaj je protitelo?
so snovi, ki nastajajo v organizmu po vdoru antigena
in z njim nato specifično reagirajo.
Protitelesa so serumske beljakovine - gama
globulini.
Ker so povezani z imunostjo gostitelja, jih imenujemo tudi imunoglobulini (okrajšano Ig).
Kako so zgrajena protitelesa?
Molekula Ig je zgrajena iz štirih polipeptidnih verig.
Dve enaki verigi sta lahki (manjša molekulska masa), drugi dve pa sta težki verigi (večja molekulska masa). Polipeptidne verige so med sabo povezane z disulfidnimi vezmi.
Vsaka molekula protiteles ima dve vezišči za antigen.
Naštej razrede človeških prititeles
IgG, IgA, IgM, IgD, IgE
razlikujejo se po zgradbi težkih verig
Opiši pomen imunoglobinov G
V krvi jih je največ od vseh imunoglobulinov . Skozi posteljico lahko prehajajo v plod in tako zaščitijo otroka v prvih tednih življenja.
Najdemo jih v manjših količinah tudi v slini, mleku in izločkih dihal. Imajo eno samo enoto.
Najhitreje se namnožijo pri drugotnem imunskem odzivu, pri ponovnem srečanju z istim antigenom.
Opiši pomen imunoglobinov A
V krvi so monomeri.
Najdemo jih v slini, solzah, v
želodčnem soku in materinem mleku. Pomembni so tudi IgA, ki so na sluznicah,ti so iz dveh enot- dimer. Varujejo površino sluznice pred vdorom antigenov. Pri otrocih, ki so bili dojeni, je manjša verjetnost obolevnosti in umrljivosti zaradi infekcij, kot pa pri otrocih, hranjenih z umetno hrano.
Opiši pomen imunoglobinov M
Sestavljeni so iz petih enakih enot (pentamer), zato imajo deset enakih vezišč za antigen.
Ker so to velika protitelesa, ne morejo prehajati skozi posteljico v plod.
Če jih dokažemo pri novorojenčku, pomeni, da je bil okužen med nosečnostjo.
Pri primarnem imunskem odzivu nastanejo prej kot IgG.
Opiši pomen imunoglobinov D
V krvi jih je zelo malo, imajo eno enoto .
Prisotni so na površini limfocitov B, kjer delujejo kot vezišče za antigen in ne kot protitelesa.
Opiši pomen imunoglobinov E
V krvi jih je najmanj . Pritrjeni so na celice v tkivih, imajo eno enoto.
Sodelujejo pri preobčutljivostnih reakcijah (alergijskih reakcijah).
Pri osebah, ki so alergične na določene snovi, so v veliko večjih količinah.
