Prepoznava & zdravljenje nalezljivih bolezni

Question 1

Naštej načine za prepoznavanje nalezljivih bolezni.

Answer 1

• po značilnih bolezenskih znakih ali

- z labaratorijskimi testi.

Question 2

Na čem temelji mikrobiološka diagnoza za določitev povzročitelja nalezljive bolezni

Answer 2

Mikrobiološka diagnostika temelji na:

1. neposrednih metodah;
2. posrednih metodah;

Question 3

Katere neposredne metode uporabljamo za določitev povzročitelja nalezljive bolezni

Answer 3

na osamitvi (izolaciji) povzročitelja nalezljive bolezni iz kužnine, na mikroskopskih preiskavah, na dokazovanju mikrobnih antigenov in njihovih nukleinskih kislin ter na bioloških poskusih.

Question 4

Kako na posreden način dokazujemo povzročitelja nalezljive bolezni v krvi bolnika?

Answer 4

na dokazu specifičnih protiteles ter celične imunosti pri bolniku.

Question 5

Ali so posredni načini dokazovanja povzročitelja nalezljive bolezni enakovredni
neposrednim načinom?

Answer 5

Da

Question 6

S kakšnimi metodami lahko dokazujemo mikrobne antigene v kužnini? Naštej jih.

Answer 6

DIREKTNA MONOFLURESCENCA (IF)- Protitelesa so lahko označena s posebnim barvilom fluoro-
kromom. Če je mikroorganizem v kužnini, se bodo specifična protitelesa vezala z določenim antigenom in to vidimo kot značilno svetenje s fluorescenčnim mikroskopom.

ENCIMSKO IMUNSKA REAKCIJA (ELISA)-protitelesa so označena z encimom. Pri tem testu moramo dodati še substrat za encim in če se le-ta razkroji, smo dokazali določen antigen v kužnini.

Question 7

S katero metodo najpogosteje dokazujemo mikrobne nukleinske kisline v kužnini?
Na čem temelji ta metoda?

Answer 7

Z dokazom značilnih zaporedij določenih odsekov nukleinskih kislin lahko v kužnini prepoznamo viruse, glive ter mikroorganizme, ki na gojiščih rastejo
počasi. V ta namen lahko uporabljamo različne metode, najpogosteje verižno reakcijo s polimerazo (PCR). Pri dokazovanju nukleinskih kislin s to metodo moramo iz kužnine osamiti DNK, nato pa določen določen odsek encimov polmeraza.
DNK pomnožujemo v posebni aparaturi, da ga lahko dokažemo.

Question 8

Zakaj moramo bolniku odvzeti kri za serološke preiskave dvakrat: prvič na začetku
bolezni in drugič čez dva do tri tedne?

Answer 8

Ker lahko pri samo enem, stara protitelesa zamenjamo za sveža in mislimo, da imamo svežo okužbo, čeprav je nimamo.

Question 9

Kolikokrat mora biti titer protiteles višji v drugem vzorcu? Razloži.

Answer 9

Če dokažemo, da je količina protiteles v tem času narasla vsaj za štirikrat, smo dokazali svežo infekcijo, to je okužbo, ki poteka sedaj.
Ta način uporabljamo predvsem pri dokazovanju virusnih bolezni.

Question 10

Kaj dosežemo s kavzalnim načinom zdravljenja?

Answer 10

Kavzalno zdravljenje odpravlja vzrok bolezni (kavzus = vzrok)

Question 11

Kateri način kavzalnega zdravljenja je najpogostejši – katera zdravila pri tem
uporabljamo?

Answer 11

Glavni način vzročnega zdravljenja je kemoterapija.

Question 12

Kdaj uporabljamo seroterapijo kot obvezen način kavzalnega zdravljenja?

Answer 12

Pri boleznih, ki potekajo kot zastrupitve, pri katerih povzročitelji bolezni izločajo strupe ali toksine,
kemoterapija ne more nadomestiti seroterapije oziroma uporabe antitoksičnih serumov.
V takih primerih je potrebno kemoterapijo in seroterapijo kombinirati.

Question 13

Kaj dosežemo s kemoterapijo in kaj pri seroterapiji?

Answer 13

S kemoterapijo uničimo povzročitelja bolezni, to je mikroorganizme, ki izločajo strup.
Protitelesa v antitoksičnih serumih (seroterapija) pa nevtralizirajo že izločene strupe.

Question 14

Kaj pomeni “simptomatsko” zdravljenje? Ali je to specifičen način zdravljenja?

Answer 14

Zdravljenje, ki ni usmerjeno ni usmerjena k povzročiteljem bolezni neposredno, ampak
le blaži znake ali simptome bolezni.

Question 15

Kako se zdravimo ponavadi?

Answer 15

Z kombinacijo obeh zdravljenj. Kadar ne poznamo vzorčnega, pa uporabljamo samo simtopatskega.