Preobčutljive reakcije-alergije

Question 1

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP/ Kako se imenujejo nastala protitelesa.

Answer 1

reagini (IgE)

Question 2

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP 1/Na kaj se vežejo Ig?Opiši.

Answer 2

Bazofilce in mastofilce.
Bazofilci krožijo po krvi & limfi,
mastrociti pa so v tkivih.

Question 3

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP 1/Kaj se zgodi ob ponovnem stiku z antigenim?

Answer 3

Ob ponovnem stiku z antigenom reagirajo z njim pritrjena protitelesa. Te povzročijo, da se iz celic sroščajo aktivne snovi, od katerih je najpomembnejša histamin.

Question 4

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP 1/ Opiši najpomembnejšo aktivno snov, ki se sprošča pri reakciji med antigenom in protitelesi.

Answer 4

Histamin širi krvne žile, poveča prepustnost kapilar, kar vodi v edem, povzroča krčenje gladkih mišic v dihalnih poteh, poveča izločanje nosnih, bronhialnih in želodčnih žlez.

Delovanje histamina lahko preprečimo z antihistaminiki, ki preprečijo vezavo histamina na celice.

Question 5

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP 1/ Kako imenujemo reakcije zgodnje preobčutljivosti

Answer 5

Anafilaksa.

Question 6

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP 1/ Naštej oba tipa zgodnje preobčutljivosti

Answer 6

lokalne in

sistemske.

Question 7

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP 1/ Opiši lokalno reakcijo (atopijo).

Answer 7

Pri lokalni reakciji (atopiji) alergen vstopa
skozi kožo in sluznice (dihala, prebavila), npr. z
vdihavanjem cvetnega prahu, živalskih dlak,
hišnega prahu, zaužitjem rib, jagod, jajc in druge
hrane.
Atopije so lahko dedne.
Učinki so omejeni na mesto vdora antigena.
Glede na lokacijo reakcije se po vdoru alergena lahko razvijejo kožne spremembe v obliki koprivnice (urtikarije), ekcema (draženje kože) ali spremembe
v dihalih, na primer seneni nahod, astma, aliokvare prebavil idr.
Ugotavljamo jih s kožnimi testi.

Question 8

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP 1/ Opiši izvedbo kožnega testa.

Answer 8

Pri alergijskih boleznih s kožnimi testi ugotavljamo, na katere antigene okolja ali hrane je bolnik preobčutljiv.

V kožo podlahti mu vnesemo majhne količine antigenov. Pri senzibiliziranih osebah se začne reakcija po 2-3 minutah, najmočnejša je po 10-ih minutah, po 20-ih minutah pa izginja.

Question 9

ZGODNJA PREOBČUTLJIVOST -TIP 1/ Opiši sistematsko reakcijo/ anafilakso.

Answer 9

Ko pride alergen v telo so lahko ne glede na mesto vnosa prizadeti številni organi.

Sistemska anafilaksija poteka zelo burno in se lahko spremeni v anafilaktični šok, ki je lahko smrten.

Znaki šoka izbruhnejo po nekaj minutah: koprivnica, solzenje, sluzast izloček iz nosu, kašelj, bruhanje, trebušni krči, driska, dušenje. Bolniku pade krvni tlak, zaradi česar lahko celo umre.

Glavni povzročitelji so lahko
-nekatera zdravila (penicilin),
-piki žuželk (ose, čebele, sršeni),
mnogokrat tudi nepojasnjeni vzroki.

Question 10

CITOTOKSIČNE REAKCIJE -TIP 2/ Kaj je ponavadi alergen?

Answer 10

Alergen je ponavadi drobna molekula, ki je nameščena na površini lastnih celic organizma. To je lahko zdravilo, del bakterije ali virus.

Question 11

CITOTOKSIČNE REAKCIJE -TIP 2/ Kaj se sproži ko se protitelesa (katera?) vežejo na tak alergen?

Answer 11

Ko se protitelesa (IgG, IgM) vežejo na tak alergen, to sproži citotoksično delovanje celic NK na te celice.

Question 12

CITOTOKSIČNE REAKCIJE -TIP 2/ Opiši avtoimunske bolezni.

Answer 12

Moteni so mehanizmi, ki razlikujejo lastna tkiva od tujih oziroma lastne antigene od tujih. Zato nastajajo proti.
telesa proti lastnim celicam.
Primeri avtoimunskih bolezni so revmatoidni artritis,
bolezen zmanjšanega delovanja ščitnice (hipotireoza) in druge.

Question 13

REAKCIJE, KI JIH POVZROČAJO IMUNSKI KOMPLEKSI -TIP 3// Kaj so imunski kompleksi ali kompleksi antigena in protiteles?

Answer 13

So specifično vezane molekule protiteles z antigeni. Kopičijo se v različnih tkivih, pritegnejo komplemente in levkocite in povzročijo lokalno vnetje in okvare.

Question 14

REAKCIJE, KI JIH POVZROČAJO IMUNSKI KOMPLEKSI -TIP 3/ Opiši serumsko bolezen

Answer 14

Serumska bolezen lahko nastane, če dobi oseba tuj antigen, ponavadi živalski serum (na primer pri pasivni imunizaciji).

Bolezenski znaki so: povišana telesna
temperatura, bolečine v sklepih, nabrekle bezgavke, ustnice, veke, lahko nastanejo spremembe tudi na srcu in ledvicah.

Pojavijo se po 7 do 14-ih dnevih po vbrizgu, bolezen traja 2 do 3 dni.

Bolezen je bila pogostejša v preteklosti, danes pa se redko pojavlja, ker uporabljajo prečiščene serume. Če se bolezen pojavi, je to po vnovični injekciji enakega
živalskega seruma kot pri prvem vnosu. Da bi se zapletom izognili, uporabljamo pri ponovnem vbrizgavanju serum druge živalske vrste.

Question 15

POZNA PREOBČUTLJIVOST(CELIČNA IMUNOST) -TIP 4/ Kateri 2 snovi reagirata?

Answer 15

aktivni limfociti & antigeni

Question 16

POZNA PREOBČUTLJIVOST(CELIČNA IMUNOST) -TIP 4/ Kdo sodeluje?

Answer 16

Samo mehanizmi celične imunosti (in ne protitelesa)

Question 17

POZNA PREOBČUTLJIVOST(CELIČNA IMUNOST) -TIP 4/ Ob stiku kože s katerimi snovmi pride do tipa 4?

Answer 17

formaldehid, nikelj, zdravila, piki žuželk,..

Question 18

POZNA PREOBČUTLJIVOST(CELIČNA IMUNOST) -TIP 4/ Opiši tuberkulozni test.

Answer 18

S tuberkulinskim testom ugotavljamo imunost proti tuberkulozi.
Pri tem v kožo vbrizgamo majhno količino tuberkulina; to je beljakovina ali mešanica belja-
kovin, izoliranih iz bakterije Mycobacterium
tuberculosis.
Če je oseba okužena z bacilom tuberkuloze, razvije reakcijo pozne preobčut na mestu vbrizga po 48-72 urah.

Question 19

Zakaj se morajo bolniki osamiti/izolirati?

Answer 19

Da bi preprečili širjenje nalezljivih bolezni iz okuženih pacientov na zdrave osebe.

Question 20

Kaj je karantena?

Answer 20

Je izolacija za osebe, ki sumijo, da so ukuževa, ali so bile v stiku z okuženo osebo z nalezljivo boleznijo.

Question 21

Naštej in opiši različne načine širjenja infekcij.

Answer 21

-Po zraku se s kapljicami in aerosoli prenašajo npr. virusi, ki povzročajo norice, ošpice, rdečke, mumps, okužbe zgornjih dihal (več kot 100 različnih virusov in
številne bakterije), ter bakterija, ki povzroča tuberkulozo.
-Z neposrednim stikom in s telesnimi izločki (slina, solze, izcedki spolovil …) se prenašajo nekateri herpesvirusi in virusi, ki povzročajo bradavice, pa tudi bakterije (stafilokoki, najserije).
-S krvjo in drugimi telesnimi tekočinami se prenašajo virus HIV in virusi hepatitisov.

Question 22

Kakšna je možnost, da se med delom okužimo?

Answer 22

Ob pravilni higieni rok in predmetov je razmeroma majhna.

Question 23

Katera 2 ukrepa sta potrebna, da bi zajezili nalezljiva obolejnja?

Answer 23

Aktivna in pasivna imunizacija

Da bi zajezili nalezljiva obolenja, sta pomembna ukrepa tudi aktivna in pasivna imunizacija. V obeh primerih lahko imunost dosežemo po naravni poti ali na umeten način.

Question 24

Kako pridobimo oba načina imunosti?

Answer 24

Aktivno imunost lahko pridobimo na naraven način z infekcijo, umetno pa s cepljenjem (vakcinacijo, aktivno imunizacijo,). V obeh primerih organizem aktivno sodeluje pri nastanku humoralne in celične imunosti.

Question 25

Iz česa so lahko pripravljena cepiva za cepljenje?

Answer 25

Za cepljenje uporabljamo cepiva (vakcine), ki so lahko pripravljena iz:
► živih oslabljenih (atenuiranih) mikrobov,
► mrtvih mikrobov,
► delcev mikrobov,
► inaktiviranih toksinov (anatoksinov, toksoidov).

Question 26

Koliko antigenov lahko ima cepivo?

Answer 26

Lahko ima 1 anti gen (MONOAVAKCINIL) ali več in je mešan (POLIVAKCINE).

Question 27

Kaj vsebuje sirup, ki ga vbrizgamo pri pasivni imunost?

Answer 27

Pasivno imunost lahko pridobimo umetno z vbrizganjem seruma, ki vsebuje veliko količino specifičnih protiteles. Pridobimo ga od živali in ljudi, ki so bili predhodno aktivno imunizirani ali pa so določeno bolezen preboleli.

Question 28

Kako so protitelesa prenesejo po naravni poti?

Answer 28

Protitelesa se prenesejo od matere v razvijajoči se plod preko posteljice ali pa jih dobi otrok z materinim mlekom.

Question 29

Kaj se dogaja pri pasivni imunizaciji?

Answer 29

Organizem ne izdeluje protiteles sam, ampak mu vbrizgamo že izdelana