cela snov

Question 1

1. Naštej postopke ,ki jih uporabljamo za uničevanje mikroorganizmov.

Answer 1

Čiščenje, razkuževanje, sterilizacija, z protimikrobnimi sredstvi.

Question 2

2. Kdaj uporabljamo katero naštetih metod?

Answer 2

Čiščenje, razkuževanje z vsemi drugi razen antiseptiki in sterilizacija je za površine, zrak, nežive stvari ,antiseptiki so za kožo in sluznice prav takonkot protimikrobna sredstva

Question 3

3. Opiši postopke, ki jih uporabljamo pri čiščenju.

Answer 3

Mehansko: drgnjenje jn brisanje

Kemično: uporaba tople vode in čistil, ki zmanjšaj površinsko napetost vode

Question 4

4. Kako lahko razkužujemo? Naštej postopke.

Answer 4

Kemično: s kem. sredstvi (razrečila)
Fizikalno( z fizikalnimi postopki):
-s toploto (kuhanje v vreli vodi ali vodni pariz pasterilizacija, tindalizacija)
-s sevanji(UV sevanje, mikrovalovi, ultrazvok)

Question 5

5. Kateri način razkuževanja je najcenejši in najbolj prijazen do okolja?

Answer 5

Z toploto(kuhanje v vreli vodi, pasterizacija)

Question 6

6. Opiši pasterizacijo.

Answer 6

To je postopek segrevanja pod vreliščem vode. Uničimo večino vegetativnih oblik mikroorganizmov predvsem patogene. Uporabljamo za uničevanje mikrobov v mleku in različnih pijačah.
LTLT-63°C, 30min
HTST-72°C,15 sekund
UHT-140-150°C, 3sekunde

Question 7

7. Opiši prednosti in slabosti razkuževanja s kemičnimi sredstvi.

Answer 7

Slabosti:
1. človeku škodijo. ker poškodujejo in dražijo kožo in oči
2. lahko poškodujejo materiale
3.onesnažujejo okolje
4.pri nekaterih se lahko odporne bakterije še bolj namnožijo
Prednosti:
1.ubijejo (oz. ovirajo razmnoževanje) 99% mikrobov 2.zmanjšajo celo število najbolj občutljivih bakterijskih spor
3. zmanjšajo št. patogenih mikrobov do te mere da niso več škodljivi za zdravje

Question 8

8. Kakšen je lahko učinek razkuževanja?

Answer 8

Smrt večine (99%) mikrobov- MIROBIOCIDI

Oviranje razmnoževanja mikrobov-MIKROBIOSTATIKI

Question 9

9. Katere življenjske oblike najteže uničimo?

Answer 9

Bakterijske spore.

Question 10

10. Kako delujejo razkužila na mikrobno celico?

Answer 10

Razkužila delujejo različno:
• denaturirajo beljakovine;
• delujejo na mikrobne encime;
• spremenijo izbirno prepustnost plazemske membrane.

Question 11

11. Od česa je odvisna učinkovitost razkužil? Naštej in opiši.

Answer 11

Vpliv dejavnikov na učinkovitost razkužil:
Koncentracija razkužila, čas delovanja razkužila, temperatura, pH vrednost, Prisotnost drugih spojin (na primer organskih), stopnja okuženosti in material, ki ga razkužujemo

Question 12

12. Ali poznamo univerzalno razkužilo?

Answer 12

Da, vsebuje 30-35% etanola ter 30-35% propana-2-ola.

Question 13

13. Kako ravnamo, če želimo nek prostor uspešno razkužiti?

Answer 13

Uporabimo KREMENČEVE SVETILKE, ki delujejo le na površinah in zraku in ne prodirajo v tekočine in trdne predmete. Sevajo ultravijolčne žarke, ki lahko poškodujejo sluznico dihal in oči, ter kožo.Uporabimo jih v mikrobioloških labaratorijih, bolniških sobah, mrtvašnicah, v farmaciji,…

Question 14

Opiši delovanje alkoholov

Answer 14

Delujejo na vegetativne oblike bakterij, na glive in viruse a NE na spore. Uporabljamo 70-80% etanol, ker voda omogoča vdiranje v celice. So uspešni antiseptiki, ki jih uporabljamo za dezinfekcijo medicinskih inšrumentov in razkuževanje kože pred vzemom krvi ali operacij.

Question 15

15. Kako razkužilo deluje na spore?

Answer 15

Aldehidi delujejo na bakterijske spore pri veliki koncentraciji in dolgem času.

Question 16

Opiši razkuževanje s sevanji

Answer 16

sevanje je svetloba daljše ali krajše valovne dolžine od 400 do 800nm in je človeško oko ne zazna. poznamo 3 različne načine sevanja: UV žarki, mikrovalovi, ulrazvok,
UV žarki imajo valovno dolžino med 100 in 400nm. poškodujjo DNA celice. Ne prodirajo v tekokočine in trdne predmete in jih uporabljamo za razkuževanje površin in zraka-prostora (kremenčeve svetilke).
Mikrovalovi imajo dalšjšo valovno dolžino od UV žarkov. Energija se sprošča zaradi hitrega premikanja molekul, pri čemer se sprošča toplota. Ta toplota uniči tudi mikrobe.
Ultrazvok so zvočni valovi, ki jih naše uho ne zazna. Odstranjuje nečistoče in mikrobe iz inštrumentov. Ultrazvokom dodamo razkužila za učinkovito delovanje.

Question 17

Kaj dosežemo s postopki sterilizacije?

Answer 17

Sterilnost-uničenje vseh oblik življenja (tud b.spor)

Question 18

Na podlagi česa se odločimo za eno od metod sterilizacije?

Answer 18

Glede na material,ki ga hočemo sterilizirati

Question 19

Opiši postopke sterilizacije s suho toploto.

Answer 19

• žarjenje ( za manjše kovinske predmete)
• obžiganje /deflamacija (ustja epruvet ali steklenic)
• sežiganje (predmeti brez vrednosti)
• sreilizacijav suhem sterilizatorju ( predmeti,ki lahko prenesejo višje temperature).

Question 20

Opiši avtoklaviranje.

Answer 20

Je postopek sterilizacije z vlažno toploto-z vrelo vodo ali vodno paro. V avtoklanu moramo imeti vodno paro pod tlakom 101,3kPa in temperaturo 121°C, da dosežemo sterilnost.
Avtoklaviramo lahko vse predmete, ki prenesejo toploto 121°C.

Question 21

Kako nadziramo uspešnost sterilizacije s toploto?

Answer 21

Z -termometrom(ki kaže temperaturo, da vidimo kdaj pride na 121°C)

• manometrom (ki kaže tlak, da vidimo kdaj pride do 1010,3kPa)
• varnostnim ventilom,

Question 22

Kdaj lahko uporabljamo precejanje ali filtracijo?

Answer 22

Za steriliziranje tekočin ali zraka, ki ga nemoremo sterilizirati s toploto.

Question 23

Kakšna cedila poznaš po obliki in sestavi?

Answer 23

Obliki:

• opne (pivnika)
• sveče (svečni filtri)

Sestavi:

• iz nepološčenega porcelana
• iz lomljenih delcev stekla
• iz diatomeljske zemlje
• membranski filtri (iz celuloznega acetata)

Question 24

Kako lahko pospešimo precejanje?

Answer 24

Z uporabo nadtlaka ali podtlaka.

Filter pritrdimo na sesalno bučo povezano z vakuumsko črpalko. Uporabljamo le sterilne filtre & sesalne buče.

Question 25

Opiši sterilizacijo z etilen oksidom.

Answer 25

Je zelo nevarna za človeka, draži sluznice oči in dihal. Izvaja se v posebnih komorah, pod natančno kontrolo in z le posebnimi dovoljenji.
Ker plin ostane ujet v mehurčkih še 15.24 ur po sterilizaciji moramo predmete za sterilizacijo prezračiti.

Question 26

Kaj pomeni beseda kemoterapija?

Answer 26

Zdravljenje s kemičnimi sredstvi.

Question 27

Katera lastnost je najpomembnejša, da lahko rečemo, da je neka snov kemoterapevtik?

Answer 27

Zdravijo bolezni, ki jih povzročijo mikrbi in pri tem NE poškodujejo gostitelja-slektivna toksičnost

Question 28

Naštej nekaj znanih kemoterapevtikov.

Answer 28

Salvarzan (zdravi sifilis)
Atebrin & plazmobin (zdravita malarijo)
Sulfonamidi (zavirajo rast G+ mikrobov)-PRONOSIL
Bactrim z trimetoprimom (zdravi infekcijo sečil)
Antiturbekotiki (zdravijo turbekolozo)- IZIONIAZID, ETAMBUTOL, PIRAZINAMID
Kinolovi(zdravljenje sečil)-NALIDIKISTIČNA KISLIN katere derivati so FLOUROKINOLONI
Nitrofurantoin (zdravljenje urinarnih infekcij)

Question 29

Opiši delovanje sulfonamidov.

Answer 29

Zavirajo rast gram pozitivnih bakterij; delujejo na encime, ki omogočajo transkripcijo (podvojevanje DNA)

Question 30

Kaj so antibiotiki?

Answer 30

So protimikrobne snovi naravnega izvora

Question 31

Zakaj lahko plesen zavre rast bakterij?

Answer 31

Ker med presnovo proizvajajo in izločajo v okolico snovi imenovane antibiotiki. Ki lahko v primeru plesni penicilina -zavira rast celične stene v drugih primerih pa zaviraj tudi ovirajo sestavljanje

• citoplazemske membrane,
• celičnih beljakovin ali
• nukeinskih kislin.

Question 32

Kaj pomeni “spekter delovanja”

Answer 32

Nam pove koliko različnih vrst mikrobov lahko uniči en antibiotik. Če je spekter ozek pomeni, da jih uniči manj, če je širok, jih uniči veliko različnih, te imenujemo spekralni antibiotiki.

Question 33

Kako ugotavljamo odpornost mikroorganizmov proti

kemoterapevtikom?

Answer 33

z ANTIBIOGRAMOM. Najpogosteje izvedemo difuzijski antibiogram z diski- v gojišče položimo diske (z kemoterapevtiki opojen filtrirni papir)ali testne tablete. Gojišče inkubiramo od 18-24 ur pri 35-37°C.
Kemoterapevtiki difunirajo (prehajajo) iz papirja do gojišča in okoli sebe ubijajo mikrobe oz. bakterije če so učinkoviti, zato okoli uspešnih nastane kolobar sterilnega območja. Kolobar zmerimo in ocenimo stopnjo občutljivosti izolirane bakterije na posamezen kemoterapvtik.

Question 34

Kakšni so pogoji za uspešno kemoterapijo?

Answer 34

• uspešna izolacija povzročitelja bolezni ( v labaratoriju)
• pravilna izbira antibiotika (uspešno izveden antibiogram)
• čas zdravljenja
• primerna koncentracija antibiotika

Question 35

Opiši najpogostejše neželene učinke delovanja kemoterapevtikov

Answer 35

Toksične reakcije, preobčutljivostne reakcije-alergije, superinfekcija, recidiv in pomankanje vitaminov K in B kompleksa.

Question 36

Zakaj je kliconosec nevaren za okolico?

Answer 36

Ker širi patogene mikrobe.

KONTAKTNI KLICONOSEC jih širi ker se je z patogenim mikrobom že okužil in pridobil imunost in zdaj ne kaže bolezenskih znakov a jih še zmeraj širi v okolje.

REKONVALESCENTNI KLICONOSEC jih širi še po ozdravitvni okužbe ko ne kaže več bolezenskih znakov a so se vseeno mikrobi obdržali v njem.

Question 37

Kako se razlikuje nespecifična infekcija od mešane infekcije?

Answer 37

MEŠANA- istočasna okužba z več mikrobi
NESPECIFIČNA- več različnih mikobov povzroča isto okužbo (specifična pomeni da je v vseh primerih povzorča ista vrsta mikrobov)

Question 38

Kakšen je značilen potek nalezljive bolezni?

Answer 38

1. infekcija
2. inkubacija
3. bolezen
4. okrevanje (rekonvalescenca)

Question 39

Kaj je lahko vir okužbe?

Answer 39

Človek- v inkubaciji, bolnik ali klicenosec

Bolna žival (zoonoze)

Okuženo truplo

Question 40

Naštej in opiši različne načine širjenja infekcij.

Answer 40

• Po zraku se s kapljicami in aerosoli prenašajo npr. virusi, ki povzročajo norice, ošpice, rdečke, mumps, okužbe zgornjih dihal (več kot 100 različnih virusov in številne bakterije), ter bakterija, ki povzroča tuberkulozo.
• Z neposrednim stikom in s telesnimi izločki (slina, solze, izcedki spolovil …) se prenašajo nekateri herpesvirusi in virusi, ki povzročajo bradavice, pa tudi bakterije (stafilokoki, najserije).
• S krvjo in drugimi telesnimi tekočinami se prenašajo virus HIV in virusi hepatitisov.

Question 41

Katera so lahko vstopna mesta za okužbo?

Answer 41

Koža, sluznice dihal, prebavil, sečil, splovil, oči in ušes.

Question 42

Kako se razlikuje akutna nalezljiva bolezen od kronične?

Answer 42

AKUTNA- se hitro začne, bolnik je hitro bolan, nato se hitro konca s smrtjo ali ozdravitvijo

KRONIČNA-trajaja počasi tedne, mesece,leta
Tipični primeri so turbekuloza, gobavost, sifilis, borelloza,..

Question 43

Navedi primere pandemij.

Answer 43

COVID-19, gripa črne koze, AIDS, …

Question 44

Kakšne so bistvene razlike med prirojeno in pridobljeno imunostjo?

Answer 44

Prirojena je NESPECIFIČNA, kar pomeni, da nas varuje pred vdorom katerega koli mikroba in je podedovana.

Pridobljena je SPECIFIČNA in je usmerjena proti tisti vrsti mikrobov, ki je povzročila njen nastanek.

Question 45

Kateri so najpomembnejši dejavniki naravne imunosti?

Answer 45

• dedni dejavniki,
• anatomske & mehanske ovire,
• nespecifične bakteriocidne snovi,
• fagocitoza in znotrajcelično uničenje mikrobov,
• komplementni sistem, naravne celice ubijalke in intereroni,
• vnetje

Question 46

Kakšen je pomen kože in sluznice pri zaščiti pred vdorom mikrobov?

Answer 46

Predstavljata anatomske pregrade pred vdiranjem patogenih mikrobov. Oba sta stalno prekriti z izločki različnih žlez.

NEPOŠKODOVANA KOŽA je za mikrobe neprepustna, a nekateri virusi in bakterije lahko preidejo skozi pasivno.

SLUZNICA je prekrita s sluzjo v katero se ujamejo mikrobi in tuji delci. Ti se odstranjuje z gibanjem migetalk in kašljanjem.

Question 47

Opiši fagocitozo

Answer 47

Poteka od prihoda bakterije do fagocita (ki vsebuje jedro in lizosome) do trenutka ko fagocit sprosti ostanke bakterije. Medtem fagocit razvije fagosom, ki se spremeni v fagolizosom, ki ubije in prebavi bakterijo in jo spremeni v le njene ostanke.

Question 48

Kaj je antigen in kaj so njegove glavne značilnosti?

Answer 48

je vsaka snov, ki v organizmu sproži imunski odziv (nastanek protiteles in celično imunost). Imunost izzovejo le, če pridejo v telo skozi kožo ali sluznico (parenteralno).
Osnovni pogoji, da neka snov deluje kot antigen, so:

► je telesu tuja snov, ima veliko molekulsko maso,

► kemično so večinoma beljakovine,

► je specifičen, kar pomeni, da reagira le s protitelesi, katerih nastajanje je spodbudil sam.

► na površini ima določena mesta - antigenske determinante (epitope), ki odločajo o nastanku določenih protiteles. Z njimi se Ag nato veže na protitelesa.

Question 49

Opiši humoralni imunski sistem.

Answer 49

Zanj so odgovorni limfociti B. Imenujemo ga tudi protitelesni imunski odziv.

Limfociti B z svojim ‘‘sprejemnikom’’ zazna antigene in takrat se začne delitev. Iz teh celic nastanejo plazmatke, druge celice pa se spremenijo v spominske celice.

Plazmatke so celice, ki izdelujejo in izločajo protitelesa. Vsaka plazmatka izdeluje eno vrsto specifičnih protiteles v veliki količini(2000 protiteles na sekundo), ki bodo sodelovala pri odstranitvi antigena iz organizma.

Spominske celice so dolgožive, saj lahko živijo več desetletij. Pri ponovnem srečanju z antigenom takoj začnejo izdelovati protitelesa; imunski odgovor je zato veliko hitrejši in burnejši.

Question 50

Kaj je protitelo?

Answer 50

So snovi, ki nastajajo v organizmu po vdoru antigena in z njim nato specifično reagirajo. Protitelesa so serumske beljakovine – gama globulini. Ker so povezani z imunostjo gostitelja, jih imenujemo tudi imunoglobulini (okrajšano Ig).
Molekula Ig je zgrajena iz štirih polipeptidnih verig.
Dve enaki verigi sta lahki (manjša molekulska masa), drugi dve pa sta težki verigi (večja molekulska masa). Polipeptidne verige so med sabo povezane z disulfidnimi vezmi.
Vsaka molekula protiteles ima dve vezišči za antigen.

Question 51

Naštej razrede človeških protiteles

Answer 51

IgG, IgA, IgM, IgD, IgE(razlikujejo se po zgradbi težkih verig)

Question 52

Kakšen pomen ima posamezen razred imunoglobinov.

Answer 52

IgG
V krvi jih je največ od vseh imunoglobulinov . Skozi posteljico lahko prehajajo v plod in tako zaščitijo otroka v prvih tednih življenja.

IgA
Najdemo jih v slini, solzah, v želodčnem soku in materinem mleku. Pomembni so tudi IgA, ki so na sluznicah. Varujejo površino sluznice pred vdorom antigenov.

IgM
Sestavljeni so iz petih enakih enot (pentamer), zato imajo deset enakih vezišč za antigen.Ker so to velika protitelesa, ne morejo prehajati skozi posteljico v plod.

IgD
V krvi jih je zelo malo. Prisotni so na površini limfocitov B, kjer delujejo kot vezišče za antigen in ne kot protitelesa.

IgE
V krvi jih je najmanj . Pritrjeni so na celice v tkivih, imajo eno enoto. Sodelujejo pri preobčutljivostnih reakcijah (alergijskih reakcijah). Pri osebah, ki so alergične na določene snovi, so v veliko večjih količinah.

Question 53

Opiši značilnosti celičnega imunskega odziva.

Answer 53

Pomemben je pri:
-v obrambi pri infekcijah z znotrajceličnimi paraziti,
-pri zavračanju presadka,
-pri obrambi pred rakom,
-mehanizem alergične reakcije pozne preobčutljivosti ,zato jo imenujemo tudi pozna preobčutljivost ali alergija poznega tipa.
Vse te pojave posredujejo limfociti T

Ob vezavi antigena na limfocit T se ta spremeni in živahno deli. To so aktivirani (senzibilizirani) limfociti T, ki uničijo celice, proti katerim so senzibilizirani.

Spominske celice omogočajo, da je ob ponovnem stiku istega antigena odziv hitrejši in močnejši.
Aktivirani limfociti po stiku z antigenom izločajo limfokine, biološko aktivne snovi, ki so v glavnem beljakovine; delujejo na primer na makrofage, limfocite in druge celice. Limfokini ustavijo naključno kroženje makrofagov in jih zadržijo na mestu infekcije. Na kraj infekcije pritegnejo tudi limfocite in druge celice.

Zaradi reakcij med antigeni in senzibiliziranimi limfociti pride do vnetne reakcije z znaki pozne preobčutljivosti, ki nastopi 24 do 72 ur po vdoru antigena, redko kasneje.

Question 54

Navedi primere alergenov

Answer 54

določena hrana (arašidi, sadje, ..), prah, cvetni prah, piki žuželk, določena zdravila,…

Question 55

Opiši kožne teste.

Answer 55

Pri alergijskih boleznih s kožnimi testi ugotavljamo, na katere antigene okolja ali hrane je bolnik preobčutljiv, ugotavljamo lokalne reakcije (atopija).

V kožo podlahti mu vnesemo majhne količine antigenov. Pri senzibiliziranih osebah se začne reakcija po 2-3 minutah, najmočnejša je po 10-ih minutah, po 20-ih minutah pa izginja.

Question 56

Kdaj lahko pride do anafilaktičnega šoka?

Answer 56

Pri sistemski anafilaksiji, ki poteka zelo burno in se lahko spremeni v anafilaktični šok, ki je lahko smrten.
Znaki šoka izbruhnejo po nekaj minutah: koprivnica, solzenje, sluzast izloček iz nosu, kašelj, bruhanje, trebušni krči, driska, dušenje. Bolniku pade krvni tlak, zaradi česar lahko celo umre.
Glavni povzročitelji so lahko
-nekatera zdravila (penicilin),
-piki žuželk (ose, čebele, sršeni),
-mnogokrat tudi nepojasnjeni vzroki.

Question 57

Kateri so najpomembnejši ukrpei za preprečevanje nalezljivih bolezni?

Answer 57

IZOLACIJA-za že ukužene ljudi
KARANTENA-za ljudi, ki sumijo, da so ukuženi ali so bili v stiku z okuženim.

Dodatno v vsakdanjem življenju pa dobra higiena in pogosto umivanje rok.

Question 58

Kaj vbrizgamo v organizem z pasivno imunizacijo?

Answer 58

cepivo (vakcin), ki je lahko pripravljeno iz:

• živih oslabljenih bacilov
• mrtvih mikrobov
• delcev mikrobov in
• inaktiviranih toksinov

Question 59

Ali je novorojenček odporen pred infekcijami? Zakaj?

Answer 59

Ja ker je protitelesa dobil od mame preko posteljice in po rojstvu preko mleka.