PONOVITEV EVROPSKA 2 Flashcards

1
Q

Prva svetovna vojna

A
  • Prva svetovna vojna (28. julij 1914 – 11. november 1918) je bila prvi globalni konflikt, ki je vključeval 28 držav in zajel vse večje imperije, vključno z Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Osmanskim cesarstvom, Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo.
  • Glavni razlogi za vojno so bili kompleksni, pri čemer zgodovinopisje še danes ponuja različne interpretacije.
  • izjemno krvava, saj je zahtevala približno 9,5 milijona življenj
  • Glavna razlika med prvo in drugo svetovno vojno je bila v ideološki naravi konflikta – medtem ko je druga svetovna vojna imela izrazite ideološke dimenzije (nacizem, fašizem, komunizem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Vzroki za vojno 1

A
  • Imperializem: Rivalstvo med evropskimi imperiji, zlasti med Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo.
  • Kolonializem: Boj za nadzor nad kolonijami v Afriki, Aziji in Srednjem vzhodu.
  • Nacionalizem: Poudarjanje nacionalnih interesov, še posebej v Nemčiji, Srbiji in Italiji.
  • Militarizem: Oboroževalna tekma, predvsem med Nemčijo in Veliko Britanijo.
  • Politična nestabilnost: Slabitve imperijev in vse večji vpliv političnih kriz.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Vzroki za vojno 2

A
    • Boj za gospodarsko prevlado: Nemčija in Velika Britanija tekmujeta v industrijski in gospodarski moči.
  • Sistem zavezništev: Oblikovanje dveh blokov – centralnih sil in antante, ki sta bila pripravljena na vojno.
  • Tajna diplomacija: Dogovori med državami, ki so prispevali k nezaupanju in širjenju konflikta.
  • Vloga propagande: Mobilizacija javnega mnenja za podporo vojni.
  • Nepremišljene politične odločitve: Slabe ocene politikov in generala, ki so prispevale k eskalaciji vojne.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Centralne sile (Trohozveza)

A
  • Nemčija in Avstro-Ogrska (zavezništvo od 1879).
  • Italija (se pridruži leta 1882, vendar ostane nevtralna do 1915).
    Čeprav je šlo za močno vojaško zvezo, so bili interesi držav v Trohozvezi različni in ne vedno usklajeni. Pogodbo so obnavljali 1887, 1891, 1902 in 1912.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Antanta (Trojna antanta)

A
    • Velika Britanija in njene kolonije.
  • Francija in njene kolonije.
  • Rusija (se pridruži leta 1907).
    Zavezniki so želeli predvsem omejevanje nemškega vpliva, saj je Nemčija postajala vse močnejša gospodarska in vojaška sila.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Balkanske vojne (1912–1913) in šibkost Osmanskega cesarstva

A
    • Prva balkanska vojna (1912–1913): Zveza balkanskih držav premaga Osmansko cesarstvo.
  • Druga balkanska vojna (1913): Bolgarija je poražena, Srbija pa okrepi svoj položaj.
    Srbija se okrepi in postane tesna zaveznica Rusije, kar zaskrbi Avstro-Ogrsko.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

povod vojna

A
    • Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, ubije avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
  • Avstro-Ogrska za atentat obtoži Srbijo in ji postavi ultimat s strogo določenimi pogoji, ki jih Srbija ne more sprejeti.
    1. julij 1914: Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Aktivacija evropskega sistema zavezništev

A
      1. avgust 1914: Nemčija napove vojno Rusiji.
    1. avgust 1914: Nemčija napove vojno Franciji.
    1. avgust 1914: Nemčija napade nevtralno Belgijo, kar sproži vstop Velike Britanije v vojno.
    1. avgust 1914: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji, Srbija pa Nemčiji.
    1. avgust 1914: Velika Britanija in Francija napovesta vojno Avstro-Ogrski.
    1. avgust 1914: Japonska vstopi v vojno na strani antante.
    1. oktober 1914: Osmansko cesarstvo vstopi v vojno na strani centralnih sil.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Italija in Londonski memorandum (1915)

A
      1. avgust 1914: Italija razglasi nevtralnost.
  • Kljub temu se začne tajno pogajati z obema stranema – centralne sile ji ponujajo malo, zavezniki pa več.
    1. april 1915: Italija podpiše tajni Londonski memorandum, s katerim se zaveže, da bo vstopila v vojno na strani antante.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Ključne določbe Londonskega memoranduma

A
    • Italija dobi: Južno Tirolsko, Primorsko, Istro, Dalmacijo, dele Osmanskega cesarstva in kolonialne nagrade.
  • Reka pripada bodoči Jugoslaviji, a jo Italija pozneje zahteva.
  • Vatikan je izključen iz mirovnih pogajanj.
  • VB Italiji omogoči posojilo 50 milijonov funtov.
  • Sporazum je tajen, italijanska javnost ni seznanjena z njegovo vsebino
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Posledice podpisa londonskega memoranduma

A
  • Maj 1915: Italija napove vojno Avstro-Ogrski in se pridruži antanti.
  • Londonski memorandum dolgoročno povzroči napetosti med Italijo in Kraljevino SHS (Jugoslavijo), zlasti glede Dalmacije in Reke.
  • Memorandum je bil tajen, kar pomeni, da italijanska javnost ni vedela, zakaj je Italija sploh vstopila v vojno.
  • V arhivih so dokumenti shranjeni ločeno, kar kaže na občutljivost dogovora.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj NI v Londonskem memorandumu 1915

A
  • Mejne črte niso bile natančno določene.
  • To se je pokazalo kot velik problem v kasnejših sporih in pogajanjih.
  • Mejna vprašanja so bila dokončno urejena šele leta 1975 (Osimski sporazumi) in potrjena 1992.
  • Čeprav so Italijani po vojni Reko želeli, v memorandumu ni bila vključena v italijanske pridobitve.
  • Reka je imela pomembno strateško, zato so bile odločitve okoli tega mesta posebej občutljive.
  • Kljub temu je Italija po vojni vseeno zasedla Reko in povzročila mednarodni spor.
  • Člen 5 memoranduma predvideva, da bo del obale dodeljen Hrvaški, Srbiji in Črni gori, vendar ni precizirano, katera območja točno.
  • V celotnem dokumentu ni nobene omembe Slovenije.
  • To pomeni, da se pri določanju meja sploh ni upoštevalo slovenskih ozemelj.
  • Nič ne govori o zaščiti narodnih, jezikovnih in kulturnih manjšin, ki bi jih priključitev določenih ozemelj k Italiji ali drugim državam neizogibno ustvarila.
  • Področje Balkana je bilo etnično izjemno mešano, kar je kasneje povzročilo hude konflikte.
  • Pred vojno je bil to skupni dom Avstro-Ogrskega cesarstva, po vojni pa je prišlo do prisilne italijanizacije in diskriminacije manjšin.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Italija neskladnost italijanskega memoranduma

A
      1. maj 1915: Italija napove vojno Avstro-Ogrski.
    1. avgust 1916: Italija šele takrat napove vojno Nemčiji, čeprav bi morala že prej.
  • Po vojni se Italija pritožuje, da ji zavezniki niso izpolnili vseh obljub, čeprav tudi sama ni spoštovala vseh dogovorov.
  • To postane argument italijanskega fašizma – Benito Mussolini uporabi idejo “pohabljene zmage”, kar vodi do italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941.
  • Italija je bila po vojni obravnavana kot zmagovalka, kar ji je dalo prednost na mirovnih konferencah.
  • Kljub temu ni dobila vseh ozemelj, ki jih je želela, kar je povzročilo občutek izdanosti in frustracije.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Reprezalije in italijanizacija

A
    • Italijani so izvajali prisilno italijanizacijo na zasedenih ozemljih.
  • Slovenci in Hrvati, ki so služili v avstro-ogrski vojski, so bili zadržani v italijanskih taboriščih zaradi domnevnega “komunističnega vpliva” iz ruskega ujetništva.
  • Ocenjuje se, da je bilo okoli 35.000 vojnih ujetnikov podvrženih represiji.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Delna implementacija memoranduma in italija

A
    • Italija ni dobila vsega, kar ji je bilo obljubljeno.
  • Nastane mit o “pohabljeni zmagi”, kar postane pomemben del italijanske propagande.
  • Frustracije zaradi “izgubljenih ozemelj” so eden od ključnih razlogov za italijanski revizionizem v obdobju fašizma.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Propagandna vojna in britanski vpliv italija jugoslavija

A
    • Britanci so po vojni želeli omejiti italijanske ozemeljske pridobitve, saj so podpirali idejo Jugoslavije.
  • Nekateri vplivni britanski intelektualci in novinarji (Wickham Steed, Robert Seton-Watson, Arthur Evans) so podpirali jugoslovansko vprašanje.
  • Zavezniki so sprva mislili, da bo Avstro-Ogrska preživela vojno, a proti koncu vojne začnejo podpirati razpad monarhije in ustanovitev Jugoslavije.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Italijanska vojaška zasedba dodatnih ozemelj

A
    • Leta 1918 italijanske čete zasedejo še več ozemelj, kot jim je bilo obljubljeno.
  • Italijani so želeli vojaško zaščititi svoja pridobljena ozemlja, vendar to povzroči ostre reakcije Jugoslovanov.
  • Mentaliteta italijanskih oblasti: “Naša civilizacija je boljša od drugih, zato bomo mi znali stvari urediti.”
  • Takšno razmišljanje ni bilo omejeno samo na Italijo – podobno so razmišljali tudi Francozi in Britanci, ki so videli svojo kolonialno politiko kot “prinašanje civilizacije”.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kasnejše priznanje britanske diplomacije, da je memorandum napaka

A
    • Šele po vojni britanski diplomati priznajo, da je bil Londonski memorandum slab dogovor.
  • Nikoli ni bil javno objavljen – tudi ko so se pokazale njegove posledice, ni bil razkrit širši javnosti.
  • To se kasneje primerja z Münchenskim sporazumom iz leta 1938, kjer so velike sile prav tako odločale o ozemljih tretjih držav.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Osmansko cesarstvo

A
  • Osmansko cesarstvo je bilo v težavah zaradi prejšnjih vojn (1911-1913).
    1. avgust 1914: Tajni nemško-osmanski dogovor – Osmanom ni bilo v interesu vstopiti v vojno, vendar jih Nemčija prisili.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Bolgarija

A
  • avgust 1914: Tajni dogovor o medsebojni pomoči s centralnimi silami.
    1. september 1915: Bolgarija podpiše tri sporazume s centralnimi silami.
    1. oktober 1915: Bolgarija napove vojno Srbiji.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Romunija

A
      1. avgust 1916: Romunija podpiše pakt z zavezniki v Bukarešti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Grčija

A
  • Kljub formalni nevtralnosti so na njenem ozemlju potekale vojne operacije.
  • Junij 1917: Grčija vstopi v vojno na strani zaveznikov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Sistem zavezništev

A
    • Centralne sile:
      o Nemčija + Avstro-Ogrska (1879)
      o Italija (1882, vendar ostane nevtralna in kasneje prestopi k Antanti)
      o Osmansko cesarstvo in Bolgarija (1914–1915)
  • Antanta:
    o Velika Britanija + Francija + Rusija (1907)
    o Kasneje se pridružijo Italija (1915), Japonska (1914), Romunija (1916), ZDA (1917) in Grčija (1917).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

3.1. Glavne fronte

A
    1. Zahodna fronta (Francija, Belgija)
      1. Vzhodna fronta (Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija)
      2. Balkanska fronta (Srbija, Bolgarija, Grčija)
      3. Italijanska fronta (Avstro-Ogrska, Italija)
      4. Bližnjevzhodna fronta (Osmansko cesarstvo, Velika Britanija)
      5. Kolonialna vojna (Nemške kolonije proti zaveznikom)
      6. Pomorska vojna (Atlantski ocean, Severno in Sredozemsko morje)
      7. Zračna vojna (prvič uporabljena letala za bombardiranje in izvidovanje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Zahodna fronta (1914–1918)

A
      1. avgust 1914: Nemčija napade Belgijo (Schlieffnov načrt).
  • 6.–12. september 1914: Bitka na Marni – Nemčija neuspešno poskuša zavzeti Pariz.
  • 1915–1917: Pozicijska vojna – sistem jarkov od Rokavskega preliva do Švice.
  • Julij–november 1916: Bitka na Somi – 1 milijon žrtev, prvič uporabljeni tanki.
  • Marec 1918: Nemška ofenziva po izstopu Rusije iz vojne.
  • April–november 1918: Zavezniška protiofenziva → Nemci poraženi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Vzhodna fronta (1914–1918)

A
    • 1914: Rusija napade Nemčijo (bitka pri Tannenbergu – ruski poraz).
  • 1915: Avstro-Ogrska izgubi Galicijo, a jo Nemčija ponovno zavzame.
  • 1917: Ruska revolucija → Brest-litovski mir (marec 1918) → Rusija izstopi iz vojne.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Balkanska fronta (1914–1918)

A
    • 1914: Srbska vojska odločno porazi Avstro-Ogrsko.
  • 1915: Vstop Bolgarije → centralne sile okupirajo Srbijo.
  • 1916: Srbska vojska se reorganizira na Krfu, nastanek Solunske fronte.
  • 1918: Srbska ofenziva → osvoboditev Beograda, kapitulacija Avstro-Ogrske.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Italijanska fronta (1915–1918)

A
      1. maj 1915: Italija vstopi v vojno proti Avstro-Ogrski.
  • 1915–1917: 11 soških bitk – le manjši napredki Italije.
  • Oktober 1917: 12. soška bitka (Čudež pri Kobaridu) → AO premaga Italijo.
  • 1918: Italijanska ofenziva pri Vittorio Venetu → Avstro-Ogrska kapitulira
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Bližnji vzhod (1914–1918)

A
    • 1915–1916: Britanski poraz pri Galipoliju.
  • 1917: Britanci zavzamejo Bagdad in Jeruzalem.
  • 1918: Osmansko cesarstvo kapitulira (30. oktober 1918).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Pomorska vojna

A
  • 1915: Nemčija začne podmorniško vojno.
  • 1917: Nemčija napove neomejeno podmorniško vojno → ZDA vstopijo v vojno.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Konec vojne in posledice

A
      1. november 1918: Nemčija podpiše premirje v Compiegnu.
  • 1919: Podpis Versajske pogodbe → Nemčija izgubi kolonije, razorožitev.
  • Razpad imperijev: Avstro-Ogrska, Osmansko cesarstvo, Nemčija, Rusija.
  • Nastanek novih držav: Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska, baltske države.
  • Družbene posledice: 10 milijonov mrtvih, politična nestabilnost, vzpon fašizma.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Oslabitev Avstro-Ogrske in rast nacionalnih gibanj

A
  • Pred 1sv je AO ključna v Srednji Evropi, ki je predstavljala oviro za širitev Nemčije proti jugu in branila Sredozemlje pred ruskim vplivom.
  • Vendar pa je bil imperij notranje šibek, saj so ga sestavljali različni narodi s samostojnimi političnimi ambicijami.
  • Med vojno so se začela oblikovati gibanja za neodvisnost, ki so jih vodili predvsem Čehi, Slovaki, Poljaki, Jugoslovani in Romuni. V teh gibanjih so bili ključni naslednji politični voditelji:
  • Tomaš Garrigue Masaryk – češki profesor in politik, eden glavnih ideologov češkoslovaške države.
  • Edvard Beneš – njegov sodelavec in organizator mednarodnih diplomatskih prizadevanj za neodvisnost Češkoslovaške.
  • Milan Rastislav Štefanik – slovenski astronom in diplomat, ki je organiziral češkoslovaške legije v tujini.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Češkoslovaška ideja in češko-slovaška narodnoosvobodilna gibanja

A
    • 1914: Masaryk v emigraciji v Švici začne delovati proti Avstro-Ogrski.
  • 1915: Ustanovi “Mafijo”, tajno organizacijo, ki deluje proti Habsburžanom.
  • 1916: V Parizu ustanovljena Češkoslovaška narodna rada, ki postane jedro bodoče češkoslovaške vlade v izgnanstvu.
  • 1917–1918: Češkoslovaške legije se borijo v Rusiji, Franciji in Italiji proti Centralnim silam.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Jugoslovanska ideja in vloga Bogomila Vošnjaka

A
    • Jugoslovanski odbor (ustanovljen v Londonu) je skušal zagotoviti podporo zaveznikov za nastanek Jugoslavije.
  • Bogomil Vošnjak je s svojim delom A Bulwark Against Germany poudarjal vlogo Jugoslovanov kot obrambne sile pred nemškim imperializmom.
  • V zahodnih prestolnicah so se politiki še vedno držali stališča, da je Avstro-Ogrska koristna za stabilnost Evrope
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Wilsonovih 14 točk in vprašanje Avstro-Ogrske

A
  • Januarja 1918 je ameriški predsednik Woodrow Wilson predstavil 14 točk, ki so bile osnova za povojno ureditev sveta. Ena izmed ključnih točk je bila samoodločba narodov. Čeprav Wilson sprva ni zagovarjal popolnega razpada Avstro-Ogrske, so zavezniki do sredine leta 1918 ugotovili, da monarhije ni več mogoče ohraniti.
  • Majniška deklaracija (1917): Slovenski, hrvaški in srbski politiki v Avstro-Ogrski so zahtevali združitev južnih Slovanov.
  • April 1918 – Kongres podjarmljenih narodov v Rimu: Narodi Avstro-Ogrske se sestanejo v Rimu in zahtevajo neodvisnost. Italija uradno ne podpre deklaracije, saj ima lastne ozemeljske interese.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Konec vojne in razpad Avstro-Ogrske

A
    • Oktober 1918: Avstro-Ogrska se začne razpadati, različni narodi razglasijo neodvisnost.
    1. oktober 1918: Razglasitev Češkoslovaške republike.
    1. oktober 1918: Razglasitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
    1. november 1918: Avstro-Ogrska podpiše premirje v Villi Gusti.
    1. november 1918: Nemčija kapitulira – konec vojne.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Razvoj obveščevalne dejavnosti

A
  • V prvi svetovni vojni se močno razvijejo špijonaža, dešifriranje sporočil in politično obveščanje. Obveščevalne službe so bile ključne pri pridobivanju strateških informacij
    • SIGINT (Signal Intelligence) – prestrezanje in dešifriranje sporočil.
  • HUMINT (Human Intelligence) – klasična špijonaža, vojaška in civilna protiobveščevalna dejavnost.
  • Political Intelligence – politično obveščanje in analiza.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

SIGINT

A
    • All Red Line (1902, dopolnjena 1911): Britanska globalna komunikacijska mreža.
  • 1917 – Zimmermanov telegram:
    o Nemčija je Mehiki ponudila vojaško pomoč, če napade ZDA.
    o Britanci prestrežejo telegram in ga predajo Američanom.
    o 6. april 1917: ZDA vstopijo v vojno.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

HUMINT

A
  • Klasična špijonaža in protiobveščevalna dejavnost
  • Pridobivanje informacij od vojnih ujetnikov in prebivalstva.
  • Sodelovanje z zavezniškimi službami (npr. britanska MI6, francoska Deuxième Bureau).
  • Oktobrska revolucija in nova oblika obveščevalne dejavnosti – boj proti boljševizmu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Vohunjenje in ključni vohuni prve svetovne vojne

A

** Mata Hari (1876–1917)
**
Znana eksotična plesalka, ki je delovala kot vohunka.
* Osumljena, da je za Nemčijo vohunila proti Franciji.
* Leta 1917 usmrčena v Parizu, čeprav ni bilo trdnih dokazov o njenem vohunjenju.
**Ljudevit Pivko
*** Slovenski obveščevalec, veliko manj znan kot Mata Hari.
* Sodeloval z italijansko obveščevalno službo, saj je želel, da Avstro-Ogrska propade in da se ustanovijo nove države.
* Deloval tudi v britanski obveščevalni mreži v Italiji.
* Njegova zgodba je slabo raziskana in je bila po vojni hitro pozabljena.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Political Intelligence – politično obveščanje

A
    • Propagando in cenzuro – širjenje informacij v korist lastnih ciljev in omejevanje dostopa do nasprotnikovih informacij.
  • Analizo virov – uporaba odprtih virov, statistike in uradnih dokumentov za oblikovanje političnih odločitev.
  • Pripravo gradiv za vodilne politike – zaupne analize, ki so bile ključne na mirovni konferenci v Parizu (1919).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Handbooksi in Slovenci

A
  • Britanski diplomati so od 1916 dalje začeli pripravljati Handbookse, priročnike, ki so vsebovali:
  • Podatke o potencialnih novih državah.
  • Zemljevide Avstro-Ogrske, Italije in Balkana.
  • Analize političnih gibanj in narodnih interesov.
  • V handbookih so Britanci obravnavali Primorsko, Istro in Jugoslavijo.
  • Poudarek na gospodarskem pomenu območja (npr. rudnik živega srebra v Idriji).
  • Zavedali so se pomena Trsta kot ključnega pristanišča, kjer so vse velike sile že imele svoje konzulate od 1732 dalje.
  • Handbooksi so vsebovali tudi predloge strokovnjakov, vendar politika pogosto ni sledila priporočilom, temveč lastnim interesom. Italija je npr. leta 1924 zahtevala Trst, čeprav so nekateri britanski strokovnjaki predlagali drugačne rešitve.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Ocene smrtnih žrtev (1914–1918)
Zavezniki (Antanta) in centralne sile
Država/Zavezništvo Ocene števila žrtev

A
  • Država/Zavezništvo Ocene števila žrtev
    Velika Britanija 821.000 – 886.000
    Francija 1.397.000 – 1.398.000
    Rusija 1.811.000 – 2.254.000
    Italija 517.000 – 578.000
    ZDA 114.000 – 116.000
    Drugi zavezniki 600.000
    Skupaj 5.260.000 – 5.832.000
  • Centralne sile
  • Skupno: skoraj 10 milijonov mrtvih.
  • Vojnih ujetnikov: 6,6–8,4 milijona.
  • Civilne žrtve: najmanj 750.000.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Vpliv na vojake in vojno ujetništvo

A
    • Vzhodna fronta je bila manj statična, zato so vojaki hitreje postajali vojni ujetniki.
  • AO je zajela 3,5 milijona ruskih ujetnikov, Rusija pa 4 milijone vojakov AO.
  • V Rusiji so vojni ujetniki pogosto opravljali prisilno delo, kar jim je pogosto povečalo možnosti preživetja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Dezerterji

A
  • Fenomen dezerterstva je bil velik, a slabo raziskovan.
  • Mnogi vojaki so dvignili roke in se predali, saj niso videli smisla v boju.
  • Dezerterji niso bili skladni z uradnimi retorikami, saj so spodkopavali mit o domoljubju in vojni kot dolžnosti.
  • Zgodovina jih je pogosto ignorirala, saj so predstavljali “slab zgled” za prihodnje generacije.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

2.4. Zadrževanje in nezaupanje do vojnih ujetnikov po vojni

A
    • Jugoslovanske oblasti so ovirale vrnitev italijanskih vojnih ujetnikov.
  • V Italiji so Slovence, Hrvate in Nemce iz Južne Tirolske obravnavali kot nevarne.
  • Do konca 1920 je bilo približno 35.000 Slovencev in Hrvatov v taboriščih zaradi suma širjenja komunističnih idej.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Begunci in razseljene osebe po vojni

A
  • 1915: Italija prisilno zadrži 70.000 oseb iz Brd, Furlanije in Posočja.
  • 1915: Avstro-Ogrska evakuira 200.000 oseb iz zasedenih območij.
  • 80.000 Slovencev je bilo preseljenih v notranjost Avstrije in na Štajersko.
    • Po 12. soški bitki (1917) je 80.000 oseb zapustilo Trst.
  • Po vojni so se begunci vračali v porušene domove in težko obnovili življenje.
  • Italijanska okupacija je povzročila nov begunski val, predvsem političnih nasprotnikov in intelektualcev.
    • 850 aretiranih civilistov v Julijski krajini, med njimi 35–45 žensk.
  • Tajna italijanska navodila so ukazovala odstranitev “nevarnih” Slovencev in Hrvatov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Obdobje med 1919 in 1939: Eksperimentalno obdobje političnih sistemov

A
  • V tem času so bile v Evropi in svetu preizkušene različne oblike državnih ureditev, ki so tekmovale med seboj:
  • Demokratični sistemi s parlamentarizmom in večstrankarskim sistemom.
  • Avtoritarni režimi s posameznimi voditelji in omejenimi političnimi svoboščinami.
  • Totalitarni režimi (fašizem, nacizem, komunizem), kjer je vladala ena sama stranka in kjer so bile državljanske svoboščine močno omejene
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Preizkus novih idej v praksi in politično “mesijanstvo”

A
    • Po vojni so številni politiki in ideologi verjeli, da imajo pravi recept za rešitev sveta.
  • Oblikovala se je ideja političnega mesijanstva, kjer so različne ideologije trdile, da lahko prav one rešijo družbene in ekonomske probleme.
  • Toda te ideologije so pogosto temeljile na utopičnih ali iluzornih predstavah, ki so se v realnosti pogosto izkazale za neuspešne ali celo katastrofalne
    • Kljub temu, da so nekatere ideje napovedovale mir in stabilnost, se je v tem času močno razvijala vojaška industrija.
  • Perfekcioniranje smrtonosnega orožja, izboljšave vojaške tehnologije, povečanje oborožitve so vodili v nasprotje s prizadevanji za trajni mir.
  • Glavno vprašanje, ki se je porajalo: Ali se je človeštvo kaj naučilo iz grozot prve svetovne vojne?
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Osnovne značilnosti demokracije po letu 1919

A
  • o Suverenosti ljudstva, kjer imajo vsi državljani svoj delež moči in odločanja.
    o Parlamentarizmu, kjer oblast delujejo skozi:
    1. Parlament (zakonodajna veja oblasti),
    2. Vlado (izvršna veja oblasti),
    3. Predsednika republike ali drugega voditelja države (odvisno od sistema).
    o Ločitvi treh vej oblasti, kar zagotavlja ravnovesje in preprečuje zlorabo moči.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Pogoji za delovanje demokracije

A
  • o Svobodi izbire, izražanja in misli.
    o Neodvisnih medijih.
    o Svobodi združevanja in gibanja.
    o Nedotakljivosti doma.
  • Ključnega pomena je bila tudi širitev izobraženosti in alfabetizma, saj je demokracija zahtevala aktivno in ozaveščeno volilno telo.
52
Q

Paradoks demokratičnega obdobja 1919–1939

A
    • Kljub optimističnim pričakovanjem po prvi svetovni vojni se je demokracija v mnogih državah sesula.
  • Ali so v Evropi res zmagali demokratični principi? Ne, saj je večina evropskih držav do konca 30. let postala avtoritarna ali totalitarna.
  • 12 držav je ostalo demokratičnih, večinoma na zahodu in severu Evrope:
    o Francija, Velika Britanija, Češkoslovaška, Irska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švica, Danska, Norveška, Švedska, Finska.
  • 17 držav pa je do leta 1939 sprejelo diktature ali totalitarne režime:
    o Nemčija, Italija, Španija, Portugalska, Avstrija, Sovjetska zveza, Jugoslavija, Grčija, Albanija, Turčija, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija.
53
Q

Zakaj je demokracija propadla v večini držav? 1919-39

A
    1. Politična kriza (nestabilne vlade, pogoste menjave oblasti, korupcija).
      1. Kriza civilizacije (upad zaupanja v demokratične vrednote, vzpon avtoritarnih idej).
      2. Ekonomska in socialna kriza (velika gospodarska depresija 1929–1933 je močno prizadela svetovno gospodarstvo in oslabila demokratične sisteme).
54
Q

Pariška mirovna konferenca 1919

A
    • Glavni udeleženci (velikih pet):
      o Velika Britanija: David Lloyd George.
      o Francija: Georges Clemenceau (zagovarjal najstrožje kazni za Nemčijo).
      o ZDA: Woodrow Wilson (14 točk in ideja Društva narodov).
      o Italija: Vittorio Emanuele Orlando (želel izpolnitev Londonskega memoranduma).
      o Japonska: prisotna predvsem zaradi interesov v Aziji.
  • Kdo NI bil povabljen?
    o Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Osmansko cesarstvo – kot poraženke niso smele sodelovati.
    o Rusija (boljševiki) – zaradi komunistične revolucije so jo zavezniki izločili.
55
Q

Glavni cilji mirovne konference

A
    • Vzpostaviti nov mir in preprečiti novo vojno.
  • Francija: želela popolnoma uničiti nemško moč in preprečiti ponoven vzpon Nemčije.
  • Velika Britanija in ZDA: zagovarjali mehkejši pristop in kompromise, saj so želeli stabilno Evropo.
56
Q

Rezultati konference: Pet mirovnih pogodb

A
    1. Nemčija: Versajska pogodba (28. 6. 1919)
      o Nemčija uradno označena kot edini krivec za vojno.
      o Omejitev oborožitve: le 100.000 vojakov, brez tankov, podmornic, letal.
      o Demilitarizacija Porenja.
      o Odvzem vseh kolonij.
      o Visoke reparacije: 132 milijard zlatih mark.
      o Prepoved združitve z Avstrijo (Anschluss).
      o Nemčija izgubi 13 % predvojnega ozemlja.
      1. Avstrija: Saint-Germain (10. 9. 1919)
        o Avstrija izgubi vse ne-nemške dele bivše Avstro-Ogrske.
        o Prepoved združitve z Nemčijo.
      2. Bolgarija: Neuilly (27. 11. 1919)
        o Izguba ozemlja v korist Grčije, Kraljevine SHS in Romunije.
        o Omejitev vojske na 20.000 vojakov.
      3. Madžarska: Trianon (4. 6. 1920)
        o Izguba 2/3 ozemlja in prebivalstva.
        o Omejitev vojske na 35.000 vojakov.
      4. Osmansko cesarstvo: Sèvres (10. 8. 1920)
        o Izguba arabskih ozemelj.
        o Turčija postavljena v polkolonialni položaj.
        o Kasneje preklicana in nadomeščena z Lozanskim sporazumom (1923).
57
Q

Manjšine v Evropi: Osnovni podatki in definicija

A
    • Evropa in manjšine: Ko govorimo o manjšinah, se sklicujemo na etnične, jezikovne, verske in kulturne skupine, ki v določenem prostoru predstavljajo manjšinski delež prebivalstva.
  • Evropa danes ima približno 740 milijonov prebivalcev.
  • V Evropski uniji (EU) živi približno 446 milijonov ljudi, od tega 42 milijonov pripadnikov manjšin.
  • Po letu 1918 se je v Evropi pojavilo okoli 35 milijonov manjšin – pomembno vprašanje je, ali so bile vse ustrezno priznane in zaščitene.
58
Q

manjšinske pravice

A
  • o Posebne pravice, ki omogočajo pripadnikom manj številnih skupnosti, da ohranijo svojo identiteto, jezik, kulturo in druge posebnosti.
    o Manjšinske pravice so kolektivne (za skupnost) in individualne (za posameznike znotraj manjšine).
59
Q

manjšine pred 1918 in po 1918

A
    • Pred letom 1918:
      o V večini držav so bile priznane le verske manjšine.
      o Narodnostne in jezikovne manjšine niso imele posebnega statusa.
      o V večnacionalnih državah, kot je bila Avstro-Ogrska, so imele nekatere skupnosti več pravic, vendar je bil status neenak.
  • Po letu 1918:
    o Prvič se resno začnejo ukvarjati z vprašanjem manjšin.
    o Mirovne pogodbe določajo varstvo manjšin, vendar le za poražene države ali novonastale države:
     Poljska, Avstrija, Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Turčija, Kraljevina SHS so morale sprejeti določila o zaščiti manjšin.
     Zmagovalne države (Francija, Velika Britanija, Italija itd.) niso bile zavezane tem pravilom – kar je pomenilo dvojna merila in pomanjkljivo zaščito manjšin v zahodni Evropi.
60
Q
  • Problem pasivnosti držav
A
  • o Večina držav ni aktivno izvajala zaščite manjšin.
    o Manjšine so pogosto dojemali kot problem, ne kot priložnost.
    o Primer Slovenije: Nemška manjšina po drugi svetovni vojni ni bila priznana; Nemci v Jugoslaviji so bili izgnani ali izključeni.
61
Q

Problemi obravnave manjšin po letu 1918

A
    • AO pred letom 1918 je bila večnacionalna država, kjer ni bilo izrazitih manjšin – vsi so bili del iste države.
  • Po vojni nova nacionalna država ne zna ravnati z manjšinami.
  • Praktične težave: V večjezičnih območjih so morali uradniki (npr. policisti) obvladati več jezikov (npr. Primorska: nemško, italijansko, slovensko, hrvaško).
62
Q

Mednarodna ureditev manjšin po prvi svetovni vojni

A
    • Grško-turške množične selitve (1923)
      o Izmenjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo je bila prisilna – skoraj 1,5 milijona ljudi je bilo izseljenih.
  • Društvo narodov (ustanovljeno 1920) in manjšinsko vprašanje
    o Marca 1920 je Svet Društva narodov formalno začel obravnavati vprašanje manjšin.
    o Vendar je Društvo narodov ostalo pod nadzorom velikih držav, ki niso imele interesa reševati manjšinskih težav.
    o Ustanovljena je bila sekcija za manjšine, vendar ni imela posebnih pristojnosti.
    o Manjšinske skupnosti so zahtevale posebno manjšinsko komisijo, a to ni bilo mogoče brez pristanka držav podpisnic mirovnih pogodb.
    o V praksi Društvo narodov ni bilo učinkovito pri zaščiti manjšin.
    o Manjšinske pravice so pogosto ostale zgolj na papirju.
    o Mejne težave in nacionalizmi so močno vplivali na usodo manjšin (npr. Mussolinijev fašizem na Primorskem).
63
Q

Kongres evropskih narodnosti

A
    • Prva konferenca: Ženeva, oktober 1925.
  • Letni kongresi vse do leta 1938.
  • Sedež na Dunaju, nevladna organizacija.
    o Zaščita manjšin.
    o Kulturna avtonomija.
    o Svoboda kulturnega in gospodarskega razvoja.
    o Človekove pravice.
    o Največji finančni podpornik: Nemčija (tudi pred Hitlerjem!).
    o Jugoslavija prav tako finančno podpirala kongres.
    o Nemčija po prvi vojni izgubila 13 % ozemlja, zaradi česar so nastale nove nemške manjšine v različnih državah.
  • Ključne osebnosti:
    o Slovenci: Josip Vilfan (predsednik), Engelbert Besednjak (propaganda), Ivan Starc, Franci Petek, Jožko Tischler.
    o Nemški predstavniki: Ewald Ammende, Paul Schiemann, Werner Hasselbatt.
    o Judovski predstavnik: Leo Motzkin.
64
Q

Težave in konec kongresa

A
    • Vilfan in Besednjak sta bila vodilna pri zaščiti manjšin, vendar so se pojavili sumničenja o povezavi z nacisti.
  • Britanska obveščevalna služba (MI5) je sumila nekatere člane kongresa, da delajo za naciste.
  • Primer George Konstantinovich Popoff – dejansko nacistični agent.
  • Ewald Ammende je leta 1935 priznal, da je del Hitlerjeve propagande.
65
Q

Manjšine kot nerazrešen problem Evrope

A
    • Manjšinsko vprašanje je bilo v večini držav slabo rešeno.
  • Mednarodne organizacije (Društvo narodov, Kongres evropskih narodnosti) niso imele moči, da bi zaščitile manjšine.
  • Večina držav je videla manjšine kot problem, ne kot priložnost.
  • Nacionalizmi in vojna so še dodatno otežili položaj manjšin, kar je pripeljalo do množičnih migracij in konfliktov, ki so vrhunec dosegli v drugi svetovni vojni.
66
Q

Fašizem in ureditev

A
  • o Benito Mussolini je v mednarodni javnosti dolgo veljal za stabilizatorja Evrope, saj je bil na naslovnicah pomembnih revij, kot je Time.
    o Velike sile so ga videle kot “močnega voditelja”, ki lahko ohrani red v Italiji in Evropi, zato niso pritiskale na Italijo glede zaščite slovenske in hrvaške manjšine.
67
Q

Razlikovanje med fašizmom in drugimi avtoritarnimi režimi

A
  • Fašizem je specifičen politični sistem, ki se je prvič razvil v Italiji pod vodstvom Benita Mussolinija. V mednarodnem prostoru se izraz “fašizem” pogosto uporablja širše in vključuje tudi druge avtoritarne režime, kot sta nacizem v Nemčiji in falangizem v Španiji. Čeprav so imeli ti sistemi skupne značilnosti (nacionalizem, militarizem, totalitarni nadzor, nasilje nad političnimi nasprotniki), so bili ideološko in organizacijsko različni.
68
Q

Fašizem kot prvi organizirani avtoritarni režim v Evropi

A
  • Italijanski fašizem je bil prva oblika avtoritarnega režima v Evropi, ki se je razvila v specifičnem kontekstu po prvi svetovni vojni. Drugi avtoritarni režimi, vključno z nemškim nacizmom, so se zgledovali po Mussoliniju, vendar so imeli različne ideološke osnove. Hitlerjev nacizem je bil npr. močno rasističen in antisemitističen, medtem ko je bil fašizem sprva bolj osredotočen na nacionalizem in korporativizem.
69
Q

Antifašizem kot širše gibanje

A
  • Pogosto se antifašizem enači s protinasističnim odporom, vendar je v resnici zajemal širše nasprotovanje avtoritarnim sistemom. Proti Mussolinijevemu režimu so se borile različne politične skupine, od socialistov in komunistov do liberalcev in katoliških demokratov
70
Q

Družbene in gospodarske razmere po prvi svetovni vojni

A
    • Visoka inflacija in brezposelnost sta povzročili nezadovoljstvo med delavci in vojaki, ki so se vrnili iz vojne.
  • Val stavk in delavskih protestov je med 1919 in 1920 dosegel vrhunec (t.i. biennio rosso – dve rdeči leti), ko so komunisti in socialisti organizirali zasedbe tovarn in posestva.
  • Strah pred rdečo revolucijo, podobno tisti v Sovjetski zvezi, je zaskrbel industrijalce, posestnike in srednji razred, ki so začeli podpirati fašiste kot garante reda in stabilnosti.
71
Q

Pariška mirovna konferenca in “pohabljena zmaga”

A
    • Italijanska delegacija je na Pariški mirovni konferenci 1919 predstavila memorandum z ozemeljskimi zahtevami (Istra, Dalmacija, Reka, Južna Tirolska), vendar so jih Velika Britanija, Francija in ZDA zavrnile.
  • Aprila 1919 so italijanski diplomati protestno zapustili Pariz.
  • “Pohabljena zmaga” (Vittoria Mutilata) – izraz, ki ga je skoval Gabriele D’Annunzio in se je nanašal na razočaranje italijanske javnosti nad mirovnimi pogodbami.
    1. septembra 1919 je D’Annunzio s paravojaškimi enotami (arditi) okupiral Reko, kar je pokazalo italijanske imperialistične ambicije.
72
Q

Kriza liberalnih vlad italija

A
  • Liberalne vlade pod vodstvom Giovannija Giolittija, Francesca Saveria Nittija in Ivana Bonomia so bile nesposobne stabilizirati Italijo, saj:
  • Niso uspele umiriti delavskih vstaj.
  • So bile šibke in razdeljene, kar je omogočilo vzpon skrajnih političnih gibanj (fašisti na desni, komunisti na levi).
    Ta politična nestabilnost je odprla prostor za Mussolinija, ki je ponudil močno roko in nasilno zatiranje komunistične grožnje.
73
Q

Nastanek fašističnega gibanja

A
    1. marec 1919: Mussolini ustanovi Fasci di Combattimento (bojne oddelke fašistov) v Milanu.
  • Gibanje se hitro širi po Italiji, zlasti na podeželju, kjer veleposestniki podpirajo fašiste kot orodje proti komunistom in socialistom.
74
Q

Fašistično nasilje in vzpon škvadristov

A
    • Fašisti uporabljajo nasilje kot legitimno politično sredstvo, predvsem proti levičarskim organizacijam, sindikatom in slovanskim manjšinam.
    1. april 1919: prvi večji fašistični napad – požig uredništva socialističnega časopisa L’Avanti v Milanu.
    1. julij 1920: požig Narodnega doma v Trstu, ki je bil simbol slovenske prisotnosti v mestu.
  • Naslednji dan (14. julij 1920): požig Narodnega doma v Pulju in nasilje nad Slovenci in Hrvati v Julijski krajini.
75
Q

Pohod na Rim (28. oktober 1922)

A

*25 .000 črnosrajčnikov (škvadristov) se poda proti Rimu, da bi prevzeli oblast.
* Italijanska vojska se ne upre, saj mnogi simpatizirajo s fašisti.
* 30. oktober 1922 kralj Viktor Emanuel III. Mussolinija povabi k sestavi vlade.

76
Q

Prva fašistična vlada

A
    • Mussolini oblikuje navidezno zmerno vlado, v kateri so sprva le trije fašisti.
  • Fašistične milice ostanejo aktivne in se pripravljajo na nadaljnjo uzurpacijo oblasti
77
Q

Mussolinijeva utrditev oblasti

A
      1. december 1922: ustanovitev Velikega fašističnega sveta, ki postane osrednji organ odločanja.
    1. november 1923: sprejet je Acerbov volilni zakon – stranka z več kot 25 % glasov dobi 2/3 sedežev.
    1. april 1924: fašisti zmagajo na volitvah s pomočjo nasilja in ustrahovanja.
78
Q

Umor Giacoma Matteottija

A
      1. maj 1924: socialistični poslanec Giacomo Matteotti v parlamentu obtoži Mussolinija volilne goljufije in nasilja.
    1. junij 1924: Matteottija ugrabijo in ubijejo fašisti.
    1. junij 1924: opozicija protestno zapusti parlament (Aventinska sekcija), s čimer Mussoliniju omogoči popoln nadzor.
79
Q

Fašistična diktatura

A
      1. januar 1925: Mussolini prevzame vso politično odgovornost za umor, a to izkoristi za vzpostavitev totalitarne oblasti.
    1. januar 1925: vsi protifašistični časopisi in organizacije so prepovedani.
    1. junij 1925: boj za žito – Mussolini poskuša povečati samooskrbo Italije
80
Q

Novi posebni zakoni (1925–1926)

A
  • Po umoru Giacoma Matteottija (1924) in izključitvi opozicije iz parlamenta je Mussolini začel uvajati vrsto zakonov, ki so okrepili fašistično diktaturo.
  • Predsednik vlade (Mussolini) postane neposredno odgovoren kralju, ne več parlamentu.
  • To mu omogoči vladanje brez parlamentarnega nadzora, kar pomeni konec parlamentarne demokracije v Italiji.
    Zakon o medijih in cenzuri (31. december 1925) (* Stroga regulacija časopisov in tiska – novinarji ne smejo objavljati “lažnih” ali “tendencioznih” novic, ki bi lahko ogrožale državo.)
81
Q

člen zakona določa: publikacija fašizem italija

A
  • o Glavni uredniki morajo biti člani Časnikarske zbornice in pridobiti dovoljenje Generalnega prokuratorja pritožbenega sodišča.
    o Dovoljenje se lahko zavrne vsem, ki so bili dvakrat obsojeni zaradi deliktov v tisku.
    o Zbornica novinarjev mora pripraviti sezname profesionalnih novinarjev – država dobi popoln nadzor nad mediji.
    o Izdajatelji časopisov morajo imeti finančna jamstva, s katerimi krijejo morebitne sodne stroške in kazni.
82
Q

Zakoni za zaščito države (25. november 1926) sodišča

A
    • Ustanovitev posebnega sodišča za zaščito države (Tribunale Speciale per la Difesa dello Stato).
  • Sodišče postane orodje za zatiranje političnih nasprotnikov, med njimi tudi protifašistov iz Julijske krajine.
  • Pomembni procesi:
    o 1929: Vladimir Gortan, hrvaški protifašist, usmrčen zaradi upora.
    o 1930: Prvi tržaški proces – množična sojenja Slovencem in Hrvatom.
    o 1931: Nadaljevanje procesov v Rimu.
    o 1941: Drugi tržaški proces – še en val represije proti Slovencem in Hrvatom.
83
Q

OVRA – fašistična tajna policija

A
    • Mussolini vzpostavi OVRO (Organizzazione per la Vigilanza e la Repressione dell’Antifascismo) – tajno policijo, ki nadzira in preganja nasprotnike režima.
  • OVRA ima obsežno mrežo informatorjev in sodelavcev, vključno z velikim številom žensk.
  • Julija 1946 je Uradni list objavil seznam 622 konfidentov OVRE, med njimi 72 žensk.
  • Po vojni so mnoge sodelavce procesirali, a večina fašističnega aparata se je uspešno izognila kaznovanju.
84
Q

USPEHI” FAŠIZMA (1927–1934)

A
      1. februar 1927: davek na celibat – spodbujanje porok in rojstev.
  • Drugi zakoni podpirajo velike družine – finančne ugodnosti za družine z več otroki.
  • Cilj: povečati italijansko prebivalstvo za vojsko in kolonialne ambicije
    1. december 1928: bonifikacija močvirnatih območij.
  • Cilj: osušiti močvirja in povečati kmetijske površine.
  • Projekt uspe v agroekonomskem smislu, a je hkrati propagandna zmaga režima.
  • Lateranski sporazumi (11. februar 1929)
  • Konkordat med fašistično Italijo in Rimokatoliško cerkvijo:
    o Vatikan postane samostojna država.
    o Katoliška vera postane državna religija Italije.
    o Duhovniki pridobijo številne privilegije.
  • Mussolini si s tem zagotovi podporo Cerkve, ki ga začne predstavljati kot “Božjega izbranca”.
85
Q

Fašistični plebisciti

A
      1. marec 1929: “referendum” potrdi Mussolinijevo oblast:
        o Skoraj 90 % volilnih upravičencev “glasuje” (8,6 milijona ljudi).
        o 98 % volivcev glasuje ZA Mussolinija.
  • 1934: podobni rezultati – 99,84 % volivcev glasuje ZA.
  • V resnici volitve niso bile svobodne, saj je fašistična oblast nadzorovala glasovanje in izključevala opozicijo.
    • November 1932: približno 1200 univerzitetnih profesorjev obljubi zvestobo režimu.
  • Le 13 profesorjev zavrne zvestobo – Mussolinijev vpliv na izobraževalni sistem je popoln.
86
Q

PRIBLIŽEVANJE HITLERJU IN NEMOČ MEDNARODNE SKUPNOSTI (1930–1939)

A
    1. maj 1930: Mussolini napove, da je Italija pomembna vojaška sila.
  • Mussolini sprva nasprotuje anšlusu (priključitvi Avstrije Nemčiji) in se predstavi kot garant neodvisnosti Avstrije.
    1. oktober 1934: atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Karađorđevića v Marseillu – Italija posredno sodeluje preko hrvaških ustašev.
    1. marec 1936: Hitler okupira Porenje.
      1. oktober 1936: ustanovitev Os RIM-BERLIN – uradno zavezništvo Italije in Nemčije.
87
Q

Etiopska vojna in sankcije Društva narodov

A
      1. oktober 1935: Mussolini napade Etiopijo in začne Abesinsko vojno.
    1. maj 1936: Italija osvoji Adis Abebo.
    1. oktober 1935: Društvo narodov uvede sankcije proti Italiji, a so neučinkovite.
88
Q

Nadaljevanje sodelovanja z Nemčijo 1936 in naprej

A
      1. november 1937: pakt proti Kominterni (Italija, Nemčija, Japonska).
    1. marec 1938: anšlus – Mussolini ne prepreči Hitlerjeve aneksije Avstrije.
    1. september 1938: Manifest o rasi – uvedba rasnih zakonov proti Judom.
    1. april 1939: Italija napade Albanijo.
    1. maj 1939: Jekleni pakt – Mussolini se uradno poveže s Hitlerjem.
    1. september 1939: začetek 2. svetovne vojne – Italija ostane nevtralna do 10. junija 1940.
89
Q

UVELJAVITEV MUSSOLINIJA KOT VODITELJA
propaganda

A
  • Mussoliniju je uspelo konsolidirati oblast in utrditi svojo avtoriteto predvsem z uporabo močne propagande, militarizacije družbe in ekonomskih reform. Prikazoval se je kot nepogrešljiv vodja, ki edini lahko povrne Italiji moč in čast Rimskega imperija.
    • Razglednica iz leta 1924 z Mussolinijevo podobo simbolizira njegovo kultno čaščenje.
  • Uporaba fasces (rimski simbol oblasti) in prikazovanje Mussolinija kot “Duceja” (voditelja).
  • Umetnost in arhitektura sta služili propagandi, prikazovali moč, veličino in red.
90
Q

FAZNI RAZVOJ FAŠISTIČNEGA REŽIMA

A
  1. 1919–1922: Nastanek fašizma, nasilje škvadristov, pohod na Rim.
  2. 1922–1925: Konsolidacija oblasti, uvedba enopartijskega sistema.
  3. 1925–1935: Totalitarna diktatura, ekonomski projekti, Lateranski sporazumi.
  4. 1935–1940: Ekspanzionistična politika, Etiopija, povezovanje s Hitlerjem.
  5. 1940–1943: Italija vstopi v 2. svetovno vojno, vojaški porazi.
  6. 1943–1945: Padec Mussolinija, Italija razdeljena, konec fašističnega režima.
91
Q

Militarizacija fašistične družbe

A
    • Naraščanje militarizma v celotni Italiji, kar se kaže v ustanovitvi fašističnih mladinskih organizacij:
      o Gioventù Italiana del Littorio (Italijanska mladina Littoria) – vojaško usposabljanje mladih.
      o Figli della Lupa (Volkovi mladiči) – za najmlajše.
      o Piccole Italiane (Male Italijanke) – vzgoja deklic v duhu fašistične ideologije.
  • o Mussolini je poudarjal pomen telesne pripravljenosti kot pripravo na vojno.
    o Atletska vzgoja v fašističnih akademijah.
    o Poudarek na ekipnih športih, kot je nogomet, ki krepi nacionalno identiteto in ekipni duh.
92
Q

FAŠISTIČNA IDEOLOGIJA O DRUŽINI IN MORALI ŽENSKE

A
    • Ženske so imele nalogo rojevanja novih vojakov za fašistični režim.
  • Mussolini je poudarjal, da je zmaga v vojni možna le, če ima narod dovolj ljudi.
  • Uvedba davka na celibat (1927) za moške, ki se niso poročili.
  • Ženske so bile izključene iz političnega življenja, poudarek je bil na materinski vlogi.
  • Poročenost je bila obvezna norma.
  • Prešuštvo je bilo obsojeno, vendar ni veljalo za fašistične elite, ki so zagovarjale, da morajo “voditelji preizkusiti vse”.
  • Propaganda o tradicionalnih družinskih vrednotah, kjer je moški gospodar in žena podrejena.
93
Q

GOSPODARSKA POLITIKA IN AUTARKIJA

A
  • Razstava o avtakriji ekonomsko samozadostnost (1938–1939)
  • Razstava v Rimu od novembra 1938 do maja 1939 je predstavljala napredke Italije pri izkoriščanju surovin.
  • Cilj je bil dokazati, da lahko Italija preživi brez zunanje pomoči.
94
Q

Kmetijska politika: “Borba za žito” (1925)

A
    • Kampanja, s katero je Mussolini želel, da bi Italija postala samozadostna pri pridelavi hrane.
  • Simboličen prikaz delavnosti fašističnega režima – Mussolini je sam delal na poljih.
  • Posledice:
    o Kljub določenemu povečanju pridelka je bilo veliko kmetijskih reform neupravičenih in slabo izvedenih.
    o Nekatere regije so trpele zaradi pomanjkanja raznolike prehrane, saj je bila v ospredju le pridelava žita.
  • Fašisti so ustvarili mit o uspešni bonifikaciji močvirnatih območij.
  • Dejansko so projekti začeli že pred Mussolinijevo oblastjo, a je fašizem to propagandno izkoristil.
  • Izgradnja novih mest s fašistično arhitekturo – visoki bloki, široke avenije.
  • Težave pri ogrevanju – mnogi stanovanjski projekti niso bili funkcionalni.
95
Q

PROPAGANDA IN KULTURNI KONFORMIZEM

A
  • Mussolini je vzpostavil močan propagandni aparat, s katerim je promoviral ideje o veličini Italije, fašističnega režima in svoje osebne karizme.
    • Gerardo Dottori – “Il Duce” (1933) – umetniška dela, ki poveličujejo Mussolinija.
  • Fašizem je izkoriščal futurizem, saj je ta umetniški slog izražal moč, hitrost in dinamiko, ki so bile v skladu s fašistično ideologijo.
96
Q

Šport kot del fašistične propagande

A
    • Nogomet je postal ključni simbol fašistične Italije:
      o Italija dvakrat zmagala na svetovnem prvenstvu (1934, 1938).
      o Mussolini je poskrbel za organizacijo prvenstva v Italiji (1934), kjer je ekipa prejela močno podporo režima.
      o Šport je bil predstavljen kot simbol italijanske moči in enotnosti.
  • Poudarek na boksu, avtomobilizmu – športi, ki poudarjajo moč, agresivnost in vzdržljivost.
97
Q

manipulacije propagande

A
    • Na Mussolinijevih govorih so umetno ojačevali aplavz, da bi ustvarili vtis navdušenja množic.
  • Jakost zvoka na javnih shodih je bila povečana, da bi Mussolinijev glas odmeval in deloval bolj avtoritativen.
  • Mussolini se je pogosto fotografiral na konju, v vojaški uniformi, na polju.
  • Prikazovanje Mussolinija kot neutrudnega delavca, vojskovodje, športnika in misleca.
  • Koledarji in plakati so vsebovali opozorila o nevarnostih komunizma, liberalizma in demokracije.
  • Propaganda o zunanji nevarnosti – promoviranje ideje, da se mora Italija obraniti pred sovražniki.
98
Q

FAŠISTIČNA ITALIJA KOT TOTALITARNI REŽIM

A
    1. Militarizaciji družbe (mladinske organizacije, šport, vojaški duh).
      1. Diktiranju morale in družinske politike (vloga žensk kot mater, zatiranje individualizma).
      2. Ekonomskih reformah in propagandnem ustvarjanju mitov (autarkija, bonifikacija močvirij, borba za žito).
      3. Obsežni propagandi (šport, umetnost, vizualne in zvočne manipulacije).
        Fašistični režim je Italijo popeljal v totalitarizem, ki se je končal šele s padcem Mussolinija leta 1943 in kapitulacijo Italije leta 1945.
99
Q

Poskus rdeče revolucije (1919)

A
      1. januarja 1919 je socialistična skupina Spartakisti, pod vodstvom Rose Luxemburg in Karla Liebknechta, poskusila ustanoviti socialistično državo.
  • Paravojaške enote Freikorps so revolucijo krvavo zatrle, Luxemburgovo in Liebknechta pa umorile.
    1. januarja 1919 so bile volitve, vendar je bila levica slabo organizirana.
  • Zaradi nasilja je nemška vlada začasno preselila sedež v Weimar, od koder je republika dobila ime.
100
Q

WEIMARSKA REPUBLIKA (1919–1933)

A
  • Weimarska republika je neuradno ime za nemško republiko po prvi svetovni vojni, ki je trajala do Hitlerjevega prevzema oblasti leta 1933. Kljub demokratičnim reformam so bili začetni časi republike izjemno nestabilni, zaradi:
  • Nezadovoljstva zaradi Versailleske pogodbe (izguba ozemelj, visoke reparacije, vojaške omejitve).
  • Gospodarske krize in hiperinflacije v začetku 1920-ih.
  • Napetosti med levičarskimi in desničarskimi silami, ki so sprožile več poskusov revolucij in državnih udarov.
101
Q

Versailleska pogodba (1919) nemčija

A
    • Nemčija je bila prisiljena sprejeti odgovornost za vojno, kar je povzročilo:
      o Izgubo velikih ozemelj in kolonij.
      o Omejitve vojaških sil.
      o Izredno visoke reparacije.
      o Ponižanje nemškega naroda, kar je ustvarilo idealne pogoje za rast ekstremnih ideologij.
102
Q

weimarska republika Gospodarska kriza in politični nemiri

A
  • 1920: Kappov puč – desničarski poskus prevzema oblasti v Berlinu.
  • 1923: Nemčija ni mogla več plačevati reparacij → Francija in Belgija zasedeta Porurje.
  • 1923: Hiperinflacija – nemška marka je izgubila vrednost, kar je privedlo do gospodarskega kaosa.
  • 1924: Dawesov načrt (posredovanje ZDA) je začasno stabiliziral gospodarstvo, a le do krize leta 1929.
103
Q

VZPON HITLERJA IN NACIZMA

A
    • Adolf Hitler je bil strasten občudovalec arhitekture in umetnosti, a mu ni uspelo priti na dunajsko akademijo.
  • Po prvi svetovni vojni se je začel zanimati za politiko in odkril svoj govorniški talent.
  • Njegova retorika je temeljila na preprostosti in ponavljanju, kar mu je pomagalo pridobiti široko občinstvo.
  • Hitro je postal strokovnjak za “judovsko vprašanje”, kar je bilo v tistem času nekaj novega.
104
Q

Ustanovitev nacistične stranke

A
    • 1920: Ustanovljena NSDAP (Nacionalsocialistična nemška delavska stranka), ki je hitro postala vodilna skrajno desničarska stranka.
  • Njegovi najbližji sodelavci so bili:
    o Rudolf Hess – kasnejši Hitlerjev namestnik.
    o Alfred Rosenberg – “intelektualni” vodja nacistične ideologije.
    o Ernst Röhm – poveljnik SA (jurišnih enot).
    o Hermann Göring – kasnejši vodja Luftwaffe.
105
Q

Poskus državnega udara: Hitlerjev puč (1923)

A
      1. novembra 1923 je Hitler s podporo generala Ericha Ludendorffa v Münchnu poskusil zrušiti Weimarsko republiko.
  • Puč je bil zadušen, Hitler pa aretiran.
  • Med zaporom je napisal knjigo “Mein Kampf” (1925), kjer je oblikoval antisemitsko in rasno ideologijo nacizma.
106
Q

. POT DO OBLASTI (1924–1933) Reorganizacija NSDAP

A
    • Po izpustitvi iz zapora (1924) je Hitler reorganiziral stranko in jo utrdil kot vodilno skrajno desnico.
  • 1927: Ustanovitev Hitlerjeve mladine, kjer so vzgajali mlade naciste.
    • 1929Svetovna kriza je uničila nemško gospodarstvo, kar je Hitler izkoristil za pridobivanje podpore.
  • 1930: NSDAP postane druga najmočnejša stranka v parlamentu.
  • 1932: Hitler dobi 13 milijonov glasov na predsedniških volitvah, a izgubi proti Paulu von Hindenburgu.
107
Q

Hitler postane kancler (1933)

A
      1. januarja 1933 je Hindenburg Hitlerja imenoval za kanclerja, saj so vplivni industrialci menili, da lahko nadzorujejo naciste.
  • To ni bil nasilni prevzem oblasti, temveč politična strategija
108
Q

PRIPRAVE NA VOJNO (1936–1939) hitler

A
      1. marec 1936 – Hitler zasede Porenje, a VB in Francija ne ukrepata (politika popuščanja).
  • 1936 – Hitler se vmeša v špansko državljansko vojno in podpira Francov režim.
    1. marec 1938: Anšlus Avstrije – Avstrija priključena Nemčiji.
    1. september 1938: Münchenski sporazum – Hitler dobi Sudete, brez boja.
    1. marec 1939: Zasedba Češke in Moravske.
    1. september 1939: Nemčija napade Poljsko, VB in Francija razglasita vojno.
109
Q

HITLERJEVA DIKTATURA (1933–1939)

A
      1. februarja 1933: Požig Reichstaga → razglasitev izrednega stanja.
    1. avgusta 1934: Smrt Hindenburga → Hitler prevzame popolno oblast.
  • Goebbels ustanovi ministrstvo za propagando, ki nadzoruje:
    o Tisk, radio, film, umetnost in gledališče.
    o Radio postane ključno sredstvo propagande (do leta 1941 kar 16 milijonov lastnikov radia).
    o Filmi, kot so dokumentarci Leni Riefenstahl, slavijo Hitlerja in režim.
    1. september 1935: Nürnberški zakoni – začetek uradne diskriminacije Judov.
  • 9.–10. november 1938: Kristalna noč – napadi na judovske sinagoge in trgovine, 30.000 moških deportiranih v koncentracijska taborišča.
110
Q

BRITANSKA OBVEŠČEVALNA DEJAVNOST IN SLOVENSKI UPOR

A
    • Po anšlusu Britanci okrepijo svojo obveščevalno mrežo v Jugoslaviji.
  • Organizirali ilegalne kanale za begunce, sabotaže in tajne radijske postaje.
  • Milko Brezigar je vodil mrežo tajnih operacij v Sloveniji.
  • Slovenci izvajajo sabotaže proti nemškim železniškim potem v Avstriji (1940).
    • Organizacija TIGR (slovenski antifašisti) je zbirala podatke o italijanski in nemški vojski.
  • Britanci so TIGR-ju zaupali in jih podpirali, saj niso zahtevali nagrad, temveč spremembo meje.
111
Q

RUSIJA PRED PRVO SVETOVNO VOJNO

A
  • Rusija je bila ob začetku 20. stoletja šibka velesila, ki je imela velike notranje probleme in mednarodne neuspehe. Eden ključnih udarcev je bil:
  • Poraz v rusko-japonski vojni (1904–1905) → izguba mednarodnega vpliva in vojaške moči.
    Po tem porazu se je Rusija usmerila na Balkan:
  • Podpora balkanskim državam in nasprotovanje:
    o Avstro-Ogrski (AO),
    o Osmanskemu cesarstvu,
    o Nemčiji.
  • Zavezništvo s Francijo in Veliko Britanijo (sistem trojne antante).
  • Od 1910: Novi zunanji minister Sazonov, ki je načrtoval sistem balkanskih zavezništev.
  • Prva in druga balkanska vojna (1912–1913) sta pokazali, da so balkanske države politično nestabilne, med njimi so vladali teritorialni spori.
    o Edina prava zaveznica Rusije je bila Srbija.
    Rusija si je želela nadzor nad Bosporjem in Dardanelami (prehod v Sredozemsko morje), a ni bila pripravljena na vojno.
112
Q

RUSIJA V PRVI SVETOVNI VOJNI

A
    • Rusija se je v vojno vključila takoj ob začetku (1914) in bila nepripravljena.
  • Bojevala se je na dveh frontah:
    o Vzhodna fronta (proti AO in Nemčiji).
    o Kavkaška fronta (proti Osmanskemu cesarstvu).
  • Dvignila veliko število vojakov, a trpela zaradi industrijske nerazvitosti in organizacijskih težav.
  • 1914: Sprva ni večjih notranjih težav, ni stavk, vlada uporablja patriotizem za dvig morale.
  • Do leta 1916: Rusi izgubili več kot 6 milijonov vojakov (mrtvi, ranjeni, ujeti).
  • 1917: Nemčija in AO sta prevzeli pobudo, ruske sile so bile izčrpane.
113
Q

Vzroki za nezadovoljstvo rusija

A
    • Patriotizem je bil sprva močan, podpirali so ga mediji, aristokracija in kulturne elite.
  • Kmetje in neruske regije niso bili navdušeni za vojno.
  • Glavna motivacija: sovraštvo do Nemčije in želja po osvojitvi ožin (Bospor, Dardanele).
  • Prepoved alkohola (vodke) – vlada je poskušala izboljšati javno disciplino in prihraniti denar.
  • Do 1917: hude izgube in pomanjkanje hrane → upad morale v vojski.
114
Q

Prvi korak k padcu carizma

A
    • Februar 1917: Stavke v Petrogradskih tovarnah (Putilovske tovarne) → nemiri so se hitro razširili.
  • Protesti so se spremenili v množične demonstracije proti vojni in režimu.
  • Vlada je poslala kozake in policijo, ki pa niso uspeli ustaviti upora.
    1. februarja 1917: Splošna stavka in oborožena vstaja.
  • Množični prehodi vojakov na stran vstajnikov → revolucionarne sile zasedejo vladne zgradbe.
  • Car Nikolaj II. abdicira marca 1917 in oblast preda bratu Mihailu Aleksandroviču, ki pa odkloni prevzem oblasti.
  • Ustanovitev začasne vlade, sprva pod vodstvom kneza L’Vova, nato socialista Aleksandra Kerenskega.
  • Volitve za novo Ustavodajno skupščino so bile napovedane za november in december 1917.
115
Q

OKTOBRSKA REVOLUCIJA (1917)
Boljševiki prevzamejo oblast

A
    • Poleg začasne vlade so v Petrogradu obstajali tudi Sovjeti (sveti delavskih in vojaških odposlancev).
  • Dvovladje je ustvarilo pogoje za boljševiško revolucijo.
  • 24.–25. oktobra 1917 (po novem koledarju 6.–7. novembra 1917) je Lenin izvedel boljševiški državni udar.
  • Začasna vlada je bila nepriljubljena in nesposobna.
  • Glavni odloki nove vlade:
    o Odlok o miru → poziv k končanju vojne (Brest-litovski mir, marec 1918).
    o Odlok o zemlji → razdelitev zemlje kmetom.
  • Program boljševikov je bil enostaven in razumljiv → zato so ga ljudje podprli
116
Q

Brest-litovski mir (3. marec 1918)

A
    • Boljševiki so izstopili iz vojne in podpisali mir z Nemčijo.
  • Zahodne sile (VB, Francija, ZDA) so novo boljševistično oblast gledale z velikim nezaupanjem.
  • Zahodne sile in ZDA so poslale vojaške enote v Rusijo, da bi preprečile širjenje revolucije
117
Q

Utrditev oblasti in ekonomska politika LENIN IN SMRT

A
    • Lenin izvede represivne ukrepe proti nasprotnikom boljševikov.
  • 1919: Ustanovljena je Komunistična internacionala (Kominterna), ki povezuje komunistične partije po svetu.
  • 1921: Zadušen upor mornarjev v Kronštatu (več tisoč ubitih).
  • 1921: Lenin uvede Novo ekonomsko politiko (NEP), ki daje nekaj svobode kmetom, obrtnikom in trgovcem.
    o Cilj: Povečati gospodarsko rast in preprečiti lakoto.
    o Rezultat: 1926 se proizvodnja hrane vrne na raven iz leta 1914.
    • Lenin umre 21. januarja 1924, vzrok smrti ni znan.
  • Lenin v svoji politični oporoki opozarja na Stalina in predlaga njegovo odstranitev.
  • Josif Stalin postopoma prevzame oblast, kljub Leninovemu opozorilu.
118
Q

SOVJETSKA ZVEZA (1917–1991) Lenin in vzpon boljševikov

A
    • Novo ime: Zveza sovjetskih socialističnih republik (SZ)
  • Vodilna vloga boljševikov in Lenina.
  • Ustanovitev prve tajne politične policije (ČEKA) → kasneje preimenovana v NKVD in KGB.
  • Da bi preprečili vrnitev carske oblasti, so boljševiki 1. julija 1918 umorili carja Nikolaja II. in njegovo družino.
  • Stalin kot Leninov glavni tekmec.
    *NASTANEK TOTALITARNE DRŽAVE
    Revolucija se je hitro sprevrgla v avtoritarni režim.
  • Ustanovljena je bila tajna politična policija, ki je nadzorovala prebivalstvo.
  • Sovjetski sistem je temeljil na represiji in nadzoru.
    Simbolika totalitarizma* Ljubljanka (zgradba tajne policije KGB) je postala simbol politične represije.
  • Feliks Dzeržinski, ustanovitelj ČEKA, je imel pred stavbo Ljubljanke spomenik, ki so ga odstranili po padcu SZ.
119
Q

Stalin

A
    • 1927: Stalin prevzame popoln nadzor nad Komunistično partijo.
  • Uvede čistke in eliminira politične nasprotnike:
    o Lev Trocki (izgnan 1929, umorjen 1940).
    o Zinovjev, Kamenjev in Buharin usmrčeni v montiranih procesih.
    • 1928: Prvi petletni načrt:
      o Hitra industrializacija.
      o Kolektivizacija kmetijstva – ustanovitev kolhozov (kmetijskih zadrug).
      o Odprava kulakov (bogatih kmetov) – deportacije v delovna taborišča.
  • HOLODOMOR Ukrajina doživela eno največjih humanitarnih katastrof:
    o Nasilna zaplemba žita in prisilna kolektivizacija.
    o Milijoni mrtvih zaradi lakote (ocena: 4–7 milijonov).
    o Cilj: Zlomiti ukrajinsko nacionalistično gibanje.
    o Dokazani primeri kanibalizma.
120
Q

Stalin in obveščevalne službe

A
    • Od 1934 dalje: Stalin izvaja politične čistke.
  • Množični montirani procesi (1936–1938):
    o Izmišljenih obtožb izdaje in sabotaže.
    o Tisoči obsojeni in usmrčeni.
  • Delovna taborišča (gulagi):
    o Milijoni poslani na prisilno delo v Sibirijo.
  • Tajna policija in varnostne službe
  • 1922: Ustanovljen NKVD, kasneje OGPU in KGB.
  • Tajna policija izvaja nadzor nad prebivalstvom.
  • Informacije o KGB kasneje razkril Vasili Mitrohin.
121
Q

ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA (1936–1939)

A
  • Vzroki za vojno
  • Španija zelo tradicionalna družba:
    o Močan vpliv Cerkve in vojske.
    o Velike socialne razlike – večina prebivalstva revna.
  • 1931: Razglasitev republike, kralj Alfons XIII. zapusti državo.
  • 1936: Na volitvah zmaga Ljudska fronta, desničarski general Francisco Franco začne upor.
    Potek vojne
  • 17.–18. julij 1936: Franco izvede državni udar.
  • Zahodne sile se ne vmešajo (politika neintervencije).
  • Nemčija in Italija podpreta Francoiste, SZ podpre republikance.
    1. april 1937: Bombardiranje Guernice – Picasso naslika slavno sliko.
    1. april 1939: Franco prevzame oblast in vlada do 1975.
122
Q

Britanski imperij

A
    • VB po vojni največja kolonialna velesila:
      o 458 milijonov ljudi pod britansko oblastjo.
      o Pridobitve: Palestina, Jordanija, Irak.
  • Težave v imperiju:
    o 1922: Neodvisnost Egipta.
    o 1932: Osamosvojitev Iraka.
    o 1936–1939: Arabski upor v Palestini.
123
Q

Francoski protektorati

A
    • Francija nadzira Sirijo in Libanon.
  • Represija proti domačim upornikom.
124
Q

Hitlerjevi ozemeljski zahtevki

A
  • 1938: Münchenski sporazum – Hitler dobi Sudete.
    1. marec 1939: Hitler prevzame Češko in Moravsko.
    1. marec 1939: Madžarska napade Slovaško.
      6.2 Britanska in francoska napaka
  • Politika popuščanja Hitlerju (appeasement).
  • VB in Francija šele marca 1939 zagotovita varnost Poljski.
    1. september 1939: Nemčija napade Poljsko – začetek druge svetovne vojne.
125
Q

ZAKLJUČEK

A
  • Vzpon totalitarnih režimov (Stalin, Hitler, Mussolini, Franco).
  • Velike socialne in politične spremembe.
  • Špansko državljansko vojno kot predigro druge svetovne vojne.
  • Napako politike popuščanja, ki je omogočila vzpon nacizma.
  • Začetek druge svetovne vojne z nemško invazijo na Poljsko.