evropska_komunizem Flashcards
1
Q
Vpliv vojne na nastanek komunizma in revolucije (1917–1923)
A
- Prva svetovna vojna (1914–1918) je bila ključni dejavnik pri nastanku komunizma kot svetovnega fenomena.
- Med vojno so se oblikovale radikalne socialistične skupine, ki so v Rusiji dosegle preboj z oktobrsko revolucijo leta 1917.
- Vodil jih je Vladimir Lenin (1870–1924), ki je skupaj z boljševiki razvil lastno interpretacijo marksizma in zagovarjal revolucijo kot odgovor na imperialistično vojno.
2
Q
Oktobrska revolucija in vzpon boljševikov (1917)
A
- Februarja 1917 je padla carska oblast, oblast je prevzela začasna vlada Aleksandra Kerenskega.
- Lenin se je aprila vrnil v Rusijo in pozval k takojšnji revoluciji.
- Po neuspešnem državnem udaru Lavra Kornilova (september 1917) so boljševiki z Rdečo gardo novembra 1917 prevzeli oblast, odstavili začasno vlado in uvedli diktaturo proletariata.
- S Dekretom o zemlji so razdelili zemljo kmetom, z Dekretom o miru pa izstopili iz vojne.
3
Q
Brest-litovski mir in državljanska vojna (1918–1922)
A
- Boljševiki so 3. marca 1918 z Nemčijo podpisali Brest-litovski mir, s katerim je Rusija izgubila Ukrajino, Baltske države, Poljsko in Finsko.
- To je povzročilo notranje delitve med boljševiki – Nikolaj Buharin in levi komunisti so nasprotovali miru.
- Hkrati se je začela ruska državljanska vojna (1918–1922), v kateri so boljševiki pod vodstvom Leva Trockega s pomočjo Rdeče armade premagali bele gardiste, ki so jih podpirale zahodne sile (Velika Britanija, Francija, ZDA).
4
Q
Mednarodni vpliv revolucije in neuspeh širjenja komunizma
A
- Lenin je pričakoval, da bo ruska revolucija sprožila svetovno revolucijo.
- Leta 1919 je ustanovil Komunistično internacionalo (Kominterno), ki je spodbujala vstaje v Nemčiji (Spartakovska vstaja pod vodstvom Rose Luxemburg in Karla Liebknechta, 1919), na Madžarskem (Béla Kun, 1919) in v Italiji.
- Sovjeti so leta 1920 poskušali razširiti revolucijo v Evropo prek poljsko-sovjetske vojne, vendar so doživeli poraz pri Varšavi (1920)
5
Q
Konec državljanske vojne in Leninove reforme
A
- Do leta 1922 so boljševiki utrdili oblast in z mirovnimi sporazumi priznali neodvisnost baltskih držav in Poljske (Rigaški mir, 1921). V notranji politiki so zaradi gospodarske krize uvedli vojni komunizem, ki je povzročil lakoto in upore, zato je Lenin leta 1921 sprejel Novo ekonomsko politiko (NEP), ki je omogočila omejeno tržno gospodarstvo.
6
Q
Zaključek
Oktobrska revolucija
A
- Oktobrska revolucija je imela dolgoročne posledice za svetovno politiko – boljševiki so vzpostavili nov enopartijski sistem in centralizirano gospodarstvo, kar je postalo model za kasnejše komunistične režime.
- Leninov vpliv se je razširil po vsem svetu, kljub neuspehu takojšnje svetovne revolucije.
7
Q
Rojstvo komunističnih strank in konec evropske revolucije (1920–1924)
A
- Po koncu ruske državljanske vojne (1920–1921) so boljševiki poskušali razširiti revolucijo v Evropo z ustanavljanjem komunističnih strank in krepitvijo vpliva Komintern (Tretje internacionale).
- V nekaterih državah, kot sta Nemčija in Francija, so komunistične stranke postale pomembne politične sile, vendar niso uspele izvesti uspešne revolucije.
8
Q
Ustanavljanje komunističnih strank v Evropi
A
- V Nemčiji je prišlo do združitve komunistov in neodvisnih socialistov, vendar je socialdemokracija ostala močnejša.
- V Franciji je večina Socialistične stranke prestopila v komunizem, kar je bil edinstven primer v Evropi.
- Kominterna (od 1920 naprej) je postala podaljšek sovjetske politike in strogo podrejena Moskvi.
- Boljševiki so opustili idejo takojšnje revolucije in sprejeli strategijo “vojne položajev”, kjer so izkoriščali razdore med kapitalističnimi državami.
9
Q
Neuspeh evropske revolucije in Nemška kriza 1923
A
- Nemška hiperinflacija in francoska okupacija Porurja (1923) sta povzročili politično krizo.
- Boljševiki so podprli načrt za “Nemški oktober”, revolucijo po ruskem vzoru.
- Poskus komunističnega udara v Nemčiji (november 1923) se je končal z neuspehom zaradi:
slabe organizacije nemške Komunistične stranke (KPD),
hitre reakcije nemške vlade, ki je zatrla vstajo v Hamburgu,
pomanjkanja podpore delavskega razreda. - To je bil zadnji resen poskus komunistične revolucije v Evropi.
10
Q
Premik od svetovne revolucije k utrjevanju Sovjetske zveze
A
- Po porazu v Nemčiji je postalo jasno, da komunistična revolucija ne bo uspela v Evropi.
- Sovjetska zveza se je osredotočila na lastno stabilizacijo in utrditev oblasti.
- Rapalska pogodba (1922) je vzpostavila sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, kar je pomenilo pragmatičen premik v zunanji politiki.
- Lenin, ki je bil zaradi zdravstvenih težav politično oslabljen, je do smrti leta 1924 poudarjal pomen gospodarskega okrevanja (NEP) in dolgoročne svetovne revolucije.
11
Q
Dolgoročni učinki oktobrske revolucije
A
- Komunistične stranke so se razširile iz Evrope v Azijo in Latinsko Ameriko (npr. Kitajska, Indija, Iran).
- Povečal se je protikomunizem – strah pred revolucijo je okrepil desničarske in konservativne režime.
- Fašistična gibanja v Italiji in Nemčiji so se razvila kot reakcija na komunizem.
- Socialdemokracija je postala prevladujoča sila evropske levice, medtem ko komunisti niso uspeli povezati nacionalnih gibanj z razrednim bojem.
12
Q
Zaključek: Od revolucije k realpolitiki
A
- Po neuspelem “Nemškem oktobru” so boljševiki opustili neposredne poskuse revolucije v Evropi in se osredotočili na utrjevanje Sovjetske zveze.
- Svetovna revolucija ni več temeljila na spontanih vstajah, temveč na krepitvi moči sovjetske države. Komunizem je preživel, a kot državna ideologija Sovjetske zveze, ne kot spontano revolucionarno gibanje.
13
Q
Povzetek: Revolucija od zgoraj in konec internacionalizma (1928–1939)
A
- Po Stalinovi konsolidaciji oblasti (1928) je Sovjetska zveza opustila prejšnje strategije revolucionarne internacionalizacije in se osredotočila na lastno krepitev skozi prisilno industrializacijo in kolektivizacijo kmetijstva.
- Hkrati se je Kominterna spremenila v orodje sovjetske politike, globalna komunistična gibanja pa so bila strogo podrejena Moskvi.
- Kljub retoriki svetovne revolucije se je Stalinov režim v praksi usmeril v militarizacijo in nadzor nad lastnim prebivalstvom, pri čemer je paranoja pred zunanjimi in notranjimi sovražniki postala ključen element njegove politike.
14
Q
Stalinova “revolucija od zgoraj” in prisilna kolektivizacija
A
- Kolektivizacija kmetijstva (1928–1933) je pomenila odpravo tržnih odnosov in prisilno nacionalizacijo kmetijskih virov.
- Holodomor (1932–1933) je bil posledica politike umetno povzročene lakote v Ukrajini, ki je terjala milijone življenj.
- Gulag je postal glavni mehanizem prisilnega dela in zatiranja političnih nasprotnikov.
- Industrializacija je postala ključna strateška usmeritev ZSSR – Stalin je trdil: “Zaostajamo za Zahodom za 50 let, nadoknaditi moramo v 10 letih.”
15
Q
Od svetovne revolucije k sovjetski moči
A
- Stalin je razvil idejo, da sovjetska država predstavlja revolucijo, ne več gibanja delavskega razreda.
- Japonska invazija na Mandžurijo (1931) je okrepila sovjetske priprave na prihodnje vojaške konflikte.
- Kapitalizem je bil v sovjetski propagandi prikazan kot sistem v razkroju, medtem ko je bila
- ZSSR predstavljena kot edina alternativa. Ustanovitev: 30. decembra 1922 po združitvi več sovjetskih republik, vključno z Rusko SFSR, Ukrajinsko SSR, Belorusko SSR in Zakavkaško SSR.
Politični sistem: Enostrankarska komunistična država, kjer je oblast nadzorovala Komunistična partija Sovjetske zveze (KPSS).
16
Q
Radikalizacija komunističnih strank in sovjetska hegemonija
A
- Kominterna (1928–1935) je razglasila strategijo “razred proti razredu”, kjer so bili glavni sovražniki komunistov socialdemokrati, imenovani “socialni fašisti”.
- Evropske komunistične stranke so postale popolnoma odvisne od Moskve, kar je izničilo njihovo avtonomijo.
17
Q
Nemčija: Komunistična zmota in vzpon nacizma
A
- Nemška komunistična partija (KPD) je imela močno volilno podporo, a se ni uspela povezati s socialdemokrati proti nacistom.
- Komunistična strategija “bolj slabo, boljše” je pomenila zavračanje Weimarske republike, kar je omogočilo Hitlerjev vzpon.
- 1933: Po prevzemu oblasti so nacisti popolnoma uničili KPD, Moskva pa ni storila ničesar za njeno rešitev.
18
Q
Stalin kot nesporni voditelj svetovnega komunizma
A
- Z zatrtjem opozicije (1928–1936) je Stalin popolnoma centraliziral komunistično gibanje.
- Kominterna je postala podaljšek sovjetske zunanje politike, brez realne avtonomije.
Sovjetska zunanja politika je postala vedno bolj izolacionistična, saj je Stalin postal nezaupljiv do zahodnih komunistov.
19
Q
Zaključek: Stalinizem kot nova realnost svetovnega komunizma
A
- Po porazu evropskih revolucij in uničenju nemške levice je Stalin dokončno prevzel nadzor nad svetovnim komunizmom.
- Komunistične stranke so postale orodja sovjetske državne moči, brez lastne iniciative. Hkrati je fašizem postal glavni nasprotnik komunizma, kar je vodilo v geopolitično napetost pred drugo svetovno vojno.
- Sovjetska zveza se je iz revolucionarne sile preoblikovala v totalitarno velesilo, kar je določilo nadaljnji razvoj svetovnega komunizma.
20
Q
Povzetek: Prehod od Lenina k Stalinu (1924–1928)
A
- Po Leninovi smrti leta 1924 je sovjetska politika doživela pomemben prehod, saj je v ospredje stopil boj za oblast znotraj komunistične partije.
- Josif Stalin je postopoma odpravljal politične nasprotnike in oblikoval novo strategijo, ki je pomenila prehod od svetovne revolucije k konceptu “socializma v eni državi”.
21
Q
Leninov kult in utrditev Stalinove oblasti
A
- Po Leninovi smrti je bil njegov balzamiran trup shranjen v mavzoleju, kar je okrepilo Leninov kult osebnosti.
- Marksizem-leninizem je bil institucionaliziran kot uradna ideologija Sovjetske zveze.
- Stalin je izkoristil Leninovo dediščino za upravičevanje svojih političnih odločitev in zatiranje nasprotnikov.
22
Q
Boj za oblast in odstranitev opozicije (1924–1927)
A
- Lev Trotski, ki je zagovarjal nadaljevanje svetovne revolucije, je nasprotoval birokratizaciji partije in Stalinu.
- Grigorij Zinovjev in Lev Kamenev sta sprva sodelovala s Stalinom proti Trotskemu, nato pa postala Stalinova tekmeca.
- Nikolaj Buharin je kot eden redkih priznaval, da je treba sprejeti začasno stabilizacijo Zahoda in opustiti idejo neposredne revolucije.
- Stalin je postopoma odpravil vse tekmece in Trotskega izgnal iz partije leta 1927, kasneje pa iz Sovjetske zveze.
23
Q
Razvoj koncepta “socializma v eni državi” (1925–1928)
A
- Neuspeh “Nemškega oktobra” (1923) je razkril, da revolucija v Evropi ni izvedljiva.
- Stalin je zato razvil koncept “socializma v eni državi”, ki je temeljil na:
Krepitvi Sovjetske zveze kot središča svetovne revolucije. - Osredotočenosti na industrializacijo in vojaško moč.
- Podreditvi mednarodnega komunističnega gibanja Moskvi.
24
Q
Stalin in Kominterna: Podreditev komunističnih strank Moskvi (1926–1928)
A
- Stalin je odstranil Zinovjeva kot vodjo Kominterne (1926) in prevzel nadzor nad svetovnim komunističnim gibanjem.
- Evropske komunistične stranke so postale povsem odvisne od Moskve in finančno podprte iz ZSSR.
- Vse notranje razprave v komunističnih partijah so bile zatrte, vsako odstopanje od sovjetske linije je bilo obravnavano kot “devijacija”.
25
Q
Prehod k prisilni industrializaciji in kolektivizaciji (1928)
A
- Stalin je zavračal kompromisno ekonomsko politiko NEP, ki jo je uvajal Lenin, in zagovarjal popoln prehod na državno nadzorovano gospodarstvo.
- Leta 1928 je uvedel prvi petletni plan, ki je pomenil:
Začetek prisilne industrializacije Sovjetske zveze. - Kolektivizacijo kmetijstva, ki je vodila v nasilne represije proti kmetom (kulakom).
26
Q
Zaključek: Stalin kot nesporni voditelj (1928)
A
- Odstranil vse politične nasprotnike (Trotskega, Zinovjeva, Kameneva, kasneje tudi Buharina).
Vzpostavil popoln nadzor nad partijo in državo. - Preoblikoval sovjetsko politiko iz revolucionarne strategije v dolgoročno utrjevanje sovjetske moči.
- Pripravil teren za radikalne reforme, ki so oblikovale Sovjetsko zvezo v naslednjem desetletju.
27
Q
Veliki teror in prehod Sovjetske zveze v izolacionizem (1936–1938)
A
- V letih 1936–1938 je Sovjetska zveza doživela obdobje množičnih političnih čistk, znanih kot Veliki teror, ki jih je sprožil Josif Stalin iz strahu pred notranjimi in zunanjimi sovražniki.
- Hkrati se je Stalinova zunanja politika oddaljila od aktivne podpore antifašizmu in prešla v izolacionizem, saj je Münchenski sporazum (1938) pokazal, da zahodne demokracije niso zanesljivi zavezniki proti Hitlerju.
28
Q
Veliki teror kot odgovor na domnevne notranje in zunanje grožnje
A
- Španska državljanska vojna (1936–1939) je prepričala Stalina, da bi lahko fašistične države izvedle podoben napad na Sovjetsko zvezo.
- Atentat na Sergeja Kirova (1934) je bil povod za prve čistke, saj je Stalin obtožil notranje sovražnike za sabotaže.
- 1937: Stalin je ukazal likvidacijo maršala Mihaila Tukačevskega in vrha Rdeče armade, ker je sumil, da bi lahko vojaški poveljniki izdali režim.
- Množični teror (1937–1938) se je razširil na vse plasti družbe, vključno z nacionalnimi manjšinami, inteligenco in partijsko elito.
29
Q
Ideološki premik: od razrednega boja k sovjetskemu patriotizmu
A
- Po koncu obdobja prisilne industrializacije in kolektivizacije se je sovjetska propaganda osredotočila na patriotizem in konservativne vrednote.
- Nova sovjetska ustava (1936) je ZSSR predstavila kot vodilno silo napredka in miru proti fašizmu, kar je kontrastiralo z realnostjo množičnih represij.
- V tujini je bila Sovjetska zveza predstavljena kot branilka antifašizma, medtem ko je bila v resnici v obdobju notranjega terorja in paranoje.
30
Q
Kominterna pod udarom čistk (1936–1938)
A
- NKVD je začel preganjati tuje komuniste v Moskvi, saj jih je Stalin videl kot možno grožnjo.
Nemški in poljski komunisti so bili še posebej prizadeti – celotno vodstvo poljske komunistične stranke je bilo likvidirano leta 1937. - Georgij Dimitrov, vodja Kominterne, je bil prav tako pod sumom, saj je Stalin menil, da so se sovražniki infiltrirali v mednarodno komunistično gibanje.
31
Q
Umik Sovjetske zveze iz antifašistične politike (1938)
A
- Februar 1938: Stalin ukazuje umik komunistov iz španske republikanske vlade, kar pomeni konec aktivne sovjetske podpore.
- Marec 1938: Moskva prepove francoskim komunistom sodelovanje v vladi Léona Bluma.
September 1938: Münchenski sporazum (kjer so Velika Britanija in Francija dovolile Hitlerju okupacijo Sudetov) je povečal Stalinov strah pred zahodno zaroto proti Sovjetski zvezi.
32
Q
Konec Velikega terorja in priprave na vojno (1938)
A
- Jeseni 1938 Stalin prekine množične čistke, saj spozna, da je vojna neizogibna in da bo potreboval stabilno vojsko in gospodarstvo.
- Teror ni bil le posledica notranje politike, ampak tudi varnostna strategija pred pričakovano vojno – Stalin je želel odstraniti vse potencialne sovražnike pred prihajajočim globalnim konfliktom.
33
Q
Zaključek: Od množičnega terorja k izolacionizmu
A
- Med 1936 in 1938 je Stalin oblikoval totalitarno državo, ki je temeljila na represiji, paranoji in strahu. Čeprav se je Sovjetska zveza v tujini predstavljala kot branilka antifašizma, je v praksi postopoma opustila aktivno vlogo v kolektivni varnosti.
- Stalinova zunanja politika se je začela usmerjati v pragmatično iskanje dogovora z nacistično Nemčijo, kar je vodilo v pakt Ribbentrop-Molotov (1939).
34
Q
Konec protifašističnega upanja in sovjetska izolacija (marec–maj 1939)
A
- Marec 1939: Padec Madrida in Prage označuje konec republikanskih odporov v Španiji in Češkoslovaški ter propad protifašistične mobilizacije.
- Maj 1939: Stalin odstavi zunanjega ministra Maksima Litvinova in ga nadomesti z Vjačeslavom Molotovom, kar signalizira prekinitev sodelovanja z zahodnimi demokracijami.
35
Q
Molotov-Ribbentrop pakt (avgust–september 1939)
A
- avgust 1939: Stalin in Hitler podpišeta pakt o nenapadanju, ki vključuje tajne protokole o delitvi Poljske in Baltika.
- september 1939: Hitler napade Poljsko, kar sproži začetek druge svetovne vojne.
- september 1939: Sovjetska zveza po dogovoru z Nemčijo vdre v vzhodno Poljsko.
- september 1939: Podpisan Sovjetsko-nemški sporazum o prijateljstvu, ki še dodatno utrdi delitev vzhodne Evrope.
- september 1939: Sovjetska zveza po dogovoru z Nemčijo vdre v vzhodno Poljsko.
36
Q
Stalinova geopolitična strategija
A
- Stalin ni bil prisiljen v pakt, ampak ga je videl kot pragmatično rešitev za zagotovitev varnosti ZSSR.
Glavni cilji: - Izogibanje neposredni vojni in vzpostavitev vmesnega varnostnega pasu v vzhodni Evropi.
- Izčrpavanje kapitalističnih držav, da bi se vojna odvijala brez sovjetske vpletenosti.
- Stalin zavrže razlikovanje med demokracijo in fašizmom ter vojno predstavi kot spopad imperialističnih sil.
37
Q
Šok za Kominterno in evropske komuniste
A
- Avgust 1939: Voditelji Kominterne (Dimitrov, Manuilski) prosijo Stalina za navodila, saj je pakt v nasprotju s prejšnjo protifašistično politiko.
- september 1939: Stalin razloži novo strategijo – vojna je koristna, saj bo oslabila zahodne sile.
- November 1939: Kominterna prekine protifašistično retoriko in obsoja socialdemokrate kot „imperialistične propagandiste“.
Posledice: - Komunisti v Franciji in Britaniji, ki so sprva podprli vojno proti Hitlerju, so morali spremeniti svojo politiko.
- Nekateri intelektualci (npr. Willi Münzenberg) izstopijo iz komunističnega gibanja.
38
Q
Propad evropskega komunizma in razpad protifašističnega gibanja
Stalinizem
A
- 1939: Francoska komunistična partija je prepovedana zaradi protivojne propagande.
- Do leta 1940: Evropske komunistične stranke so v ilegali ali pod strogo sovjetsko kontrolo.
- Po letu 1939 komunizem ni več vezan na revolucijo, temveč na državno moč Sovjetske zveze.
- Državljanske vojne (Španija, Kitajska) postanejo orodje za širjenje sovjetskega vpliva, ne za revolucijo.
- Komunisti ostajajo lojalni Sovjetski zvezi, saj verjamejo, da pakt zagotavlja zaščito socializma.
- Razkol v intelektualnih krogih: Nekateri zavračajo komunizem, drugi ostajajo ujeti v mit revolucije.
39
Q
Zavezništvo s Hitlerjem (1939–1941)
A
- Molotov-Ribbentrop pakt (avgust 1939) omogoči sovjetsko-nemško sodelovanje.
Sovjetska zveza dobavlja surovine za Hitlerjev vojaški stroj. - Stalin podcenjuje Hitlerjevo rasistično ideologijo in verjame, da gre le za imperialistično ekspanzijo.
- Zimska vojna (1939–1940) proti Finski razkrije šibkost Rdeče armade po čistkah.
Junij 1940: Sovjetska zveza priključi Baltik, Besarabijo in Bukovino, kar poveča napetosti z Nemčijo.
40
Q
Sovjetske napačne kalkulacije pred nemškim napadom
A
- Stalin ne verjame, da bo Hitler napadel ZSSR, kljub očitnim znakom.
- April 1941: Stalin podpiše pakt o nevtralnosti z Japonsko, kar daje lažen občutek varnosti.
- junij 1941: Hitler sproži operacijo Barbarossa – napad, ki popolnoma spremeni Stalinovo politiko.
- Stalin že leta 1941 ugotovi, da je Kominterna postala politična ovira
- Od junija 1941 dalje: Sovjetska propaganda se osredotoči na patriotizem, ne več na komunizem.
- November 1941: Stalin vzpostavi mit o Veliki domovinski vojni, ki nadomesti mit o revoluciji.
