evropska_mussolini Flashcards
1
Q
Rojstvo in družina
A
- Rojen 29. julija 1883 v Dovii, Italija.
- Oče Alessandro – socialist, mati Rosa – učiteljica.
- Mlajša sorojenca Arnaldo in Edvige.
- Šolanje v Faenzi in Forlimpopoliju, izključen zaradi nasilja.
- 1901: Diplomira kot učitelj.
Očetov socialistični vpliv, prve politične objave. - 1902: Odhod v Švico, revno življenje, priložnostna dela.
- Aktivno sodelovanje s socialisti, pisanje člankov.
- 1904: Vrne se v Italijo, opravi vojaško službo.
- 1909: Urednik L’Avvenire del Lavoratore v Trentu.
Aretacija in izgon iz Avstro-Ogrske.
2
Q
Vodja socialistov v Forliju (1910–1912)
A
- 1910: Vodja lokalne socialistične organizacije in urednik La Lotta di Classe.
- 1911: Protesti proti italijanski invaziji na Libijo, aretiran.
- 1912: Po izpustitvi postane narodni junak levice.
- 1912: Postane urednik Avanti!, glasil socializma.
- Poveča vpliv in naklado časopisa, radikalizira sporočila.
- 1914: Sprva pacifist, nato podpre italijansko vojno intervencijo.
- Izključen iz Socialistične stranke, kar pomeni začetek poti k fašizmu.
3
Q
Prva svetovna vojna in prehod v nacionalizem (1914–1919)
A
- 1914: Sprva zagovarjal nevtralnost, nato podprl italijansko vključitev v vojno.
- 1914: Izključen iz Socialistične stranke, ustanovi Il Popolo d’Italia.
- 1915: Italija vstopi v vojno, Mussolini organizira Fasci d’azione rivoluzionaria.
- 1915–1917: Služi v vojski, ranjen in odpuščen.
- 1919: Po vojni ustanovi Fasci di combattimento, privablja veterane in nacionaliste.
4
Q
Ustanovitev in neuspeh fašističnega gibanja (1919)
A
- marec 1919: V Milanu ustanovi Fasci di combattimento.
- April 1919: Fašisti napadejo socialistični časopis Avanti!.
- November 1919: Mussolini izgubi volitve, njegov politični vpliv upade.
- Aretiran zaradi posedovanja orožja, a hitro izpuščen.
5
Q
D’Annunzio in nacionalistična tekmovalnost (1919)
A
- september 1919: Gabriele D’Annunzio zasede Fiume (Rijeko).
- Mussolini ga ne podpre neposredno, saj vidi v njem političnega tekmeca.
6
Q
Prehod fašizma na desnico in začetek nasilja (1920)
A
- Fašisti napadajo socialiste in delavske stavke, organizirajo črnosrajčnike (squadristi).
- Mussolini pridobi podporo industrijalcev in zemljeposestnikov kot zaščito pred revolucijo.
- Poletje 1920: Delavci zavzamejo tovarne, fašisti postanejo protisocialistična sila.
- Mussolini se poveže s katoličani in monarhisti, kar mu poveča politično podporo.
- 1920: Začne letalske tečaje, uporablja letalstvo kot propagandni simbol.
- Med 1919 in 1920 fašizem prehaja od neuspeha k organiziranemu nasilju.
- 1920–1921: Fašisti postanejo vodilna protisocialistična sila, povezana z vojsko in industrijo.
- Mussolini postavlja temelje za prevzem oblasti, ki se bo zgodil leta 1922.
7
Q
Mussolini in začetek fašističnega gibanja
Preoblikovanje fašizma in povečanje moči
A
- Fašizem sprva neorganiziran – združeval različne nasilne skupine proti socialistom.
- Mussolini pragmatično prilagaja retoriko – podpira imperializem in kasneje stabilnost.
- 1920: Fašisti napadajo Slovence v Trstu, zažgejo Narodni dom.
- 1920–1921: Nasilje proti socialistom, podpora industrijalcev in veleposestnikov.
- Maj 1921: Fašisti osvojijo 35 sedežev v parlamentu, Mussolini postane poslanec.
- 1921: Mussolini ustanovi Fascistično nacionalno stranko (PNF).
Fašisti uničujejo socialistične sedeže in prevzemajo nadzor nad mesti.
8
Q
Pohod na Rim in prevzem oblasti
A
- oktober 1922: Fašisti na konferenci v Neaplju zahtevajo prevzem oblasti.
- 27.–30. oktober 1922: Pohod na Rim, kralj Viktor Emanuel III. zavrne posredovanje vojske.
- oktober 1922: Mussolini pri 39 letih postane premier – najmlajši v Italiji.
- Fašizem izkoristi nasilje, politično nestabilnost in podporo elite za oblast.
- Mussolini na začetku vlada z liberalnimi ministri, a hitro krepi avtoritarni nadzor.
- Pohod na Rim ni bil vojaški udar, temveč politično manevriranje.
9
Q
Mussolini postane predsednik vlade (1922)
A
- oktober 1922: Mussolini dobi mandat od kralja Viktorja Emanuela III.
- Fašisti uporabljajo nasilje in ustrahovanje kot politično orodje.
- Ustanovljena osebna straža, odgovorna za nasilna dejanja.
- Veliki fašistični svet (1922) – ključni organ oblasti nad parlamentom.
- Fašistična milica (MVSN, 1923) – paravojaška organizacija za ohranjanje reda.
- Nasilje proti opoziciji, zlasti socialistom (npr. pokol v Torinu).
10
Q
Krfska kriza in zunanja politika
A
- Italijanski general Tellini ubit v Grčiji, Mussolini zahteva povračilo.
- avgust 1923: Italija bombardira in zavzame Krfski otok.
- september 1923: Zaradi britanskega pritiska se Italija umakne – omejitve Mussolinijeve agresivne politike.
11
Q
Fašistična prevlada na volitvah (1924)
in umor Matteottija
A
- Acerbov zakon (1923): Stranka z več kot 25 % glasov dobi 2/3 parlamenta.
- Volitve april 1924: Fašisti zmagajo z veliko večino (81,5 % na jugu).
- Prvi korak k vzpostavitvi fašistične diktature.
- maj 1924: Matteotti razkrije volilne prevare in korupcijo fašistov.
- junij 1924: Fašisti ga ugrabijo in ubijejo, truplo najdejo po več tednih.
- Umor sproži veliko politično krizo, Mussolini osumljen odgovornosti.
12
Q
Mussolinijev položaj po volitvah 1924
A
- Po volitvah aprila 1924 je Mussolini dosegel odločilno politično zmago, saj je fašistična stranka osvojila večino sedežev v parlamentu.
- V tem obdobju je poskušal uravnotežiti med fašistično radikalnostjo in političnim oportunizmom:
- Pridobil podporo liberalnih elit, ki so ga videle kot stabilnega voditelja.
- Ohranjal formalno demokracijo, čeprav je že izvajal obsežno politično nasilje.
- Razmišljal o vključitvi zmernih socialistov v vlado, kar pa se ni zgodilo.
13
Q
Kriza Matteotti in politični pretres (junij 1924 – januar 1925)
A
- Giacomo Matteotti, vodja socialdemokratov, je 30. maja 1924 v parlamentu ostro kritiziral volilne prevare fašistov.
- Razkril je tudi korupcijski škandal, povezan z ameriškim podjetjem Sinclair Oil, ki je financiralo fašistično vlado v zameno za naftne koncesije.
- junija 1924 so ga ugrabili in umorili fašisti pod vodstvom Ameriga Duminija, ki je bil povezan z Mussolinijevo osebno stražo.
14
Q
Politične posledice umora
A
- Aventinska sekcesija (13. junij 1924):
Več kot 100 opozicijskih poslancev je protestno zapustilo parlament in zahtevalo Mussolinijev odstop. - Kralj Viktor Emanuel III. je Mussolinija kljub pritiskom podprl, saj se je bal socialistične revolucije.
- Cerkev, vojska in poslovne elite so ostale na Mussolinijevi strani.
Vojska je fašistični milici (MVSN) izročila 100.000 pušk, kar je pokazalo, da so oblasti raje podprle Mussolinija kot tvegale politično nestabilnost. - Fašistična radikalizacija:
- Roberto Farinacci in drugi skrajni fašisti so pritiskali na Mussolinija, da popolnoma ukine demokracijo in uvede represijo.
15
Q
Mussolini razglasi diktaturo
A
- Mussolini je pod vse večjim pritiskom in v strahu pred izgubo oblasti 3. januarja 1925 javno prevzel odgovornost za afero Matteotti z znamenitimi besedami:
- “Jaz in samo jaz prevzemam politično, moralno in zgodovinsko odgovornost za vse, kar se je zgodilo.”
- To je pomenilo uradno razglasitev fašistične diktature in konec parlamentarne demokracije v Italiji.
Posledice razglasitve diktature - januarja 1925 je Mussolini oblikoval novo vlado, ki je izključila večino liberalcev.
Prevzel je ključna ministrstva: zunanje zadeve, notranje zadeve, vojsko, mornarico, letalstvo in gospodarstvo.
- januarja 1925 je Mussolini oblikoval novo vlado, ki je izključila večino liberalcev.
- Njegovi najtesnejši sodelavci so postali lojalni fašisti:
Italo Balbo, Dino Grandi, Giuseppe Bottai, Achille Starace. - Giuseppe Volpi, bogat industrijalec, je postal minister za finance, kar je fašistični režim še bolj povezalo z gospodarskimi elitami.
16
Q
Krepitev fašistične stranke 1925 in propaganda
A
- Februar 1925: Roberto Farinacci postane vodja PNF, iz stranke izključi 338.000 članov.
- Do 1926 se članstvo poveča na milijon.
- Vojska ostaja zvesta monarhiji, ne pa PNF.
- Po zdravstveni krizi (1925) se Mussolini propagandno krepi kot močan voditelj.
- Krščanski zakon in družinske vrednote postanejo del režimske ideologije.
- Slogan “Mussolini ima vedno prav” in njegovi portreti preplavijo Italijo.
17
Q
Ukinitev demokracije (1925–1926)
A
- Pakt Palazzo Vidoni (1925): Fašistični sindikati postanejo edini zakoniti predstavniki delavcev.
- Cenzura tiska in prepoved opozicije.
- Novembrska aretacija Tita Zanibonija zaradi domnevnega atentata.
Totalitarna država - “Vse v državi, nič zunaj države, nihče proti državi.”
- Italija postane prva fašistična diktatura v zgodovini.
18
Q
Fašizem postane totalitaren režim (1926)
A
- Po umoru Matteottija in represiji opozicije Mussolini formalno uvede diktaturo.
- November 1926: Fašistična stranka postane edina dovoljena politična organizacija.
- Opozicija je prepovedana, poslanci izgnani, mediji pod strogo cenzuro.
- Uzakoni se kot “Duce” (voditelj), neposredno odgovoren le kralju.
Veliki fašistični svet postane zakonodajni organ. - PNF se preoblikuje v državni aparat, nadzirajoč vsak vidik življenja.
- 1926: Ustvarjen Tribunal za obrambo države za sodne procese proti nasprotnikom.
- Tisoče političnih zapornikov (med njimi Antonio Gramsci) pošiljajo v zapore ali na izgnanstvo.
- Politična policija (OVRA) ustanovljena za nadzor in ustrahovanje prebivalstva.
19
Q
Poskus atentata in okrepitev diktature
A
- 1926: Štirje neuspešni atentati na Mussolinija.
- Po atentatu na kralja Umberta I. (1900) je monarhija sodelovala s fašisti proti anarhistom in socialistom.
- Mussolini promovira kult osebnosti – prikazan kot idealni voditelj, športnik, delavec in vojni junak.
- Slogan: “Mussolini ima vedno prav” (Mussolini ha sempre ragione).
Državna propaganda nadzira medije, šolstvo, umetnost.
20
Q
Zunanja politika in odnosi z Vatikanom
A
- Lateranski sporazumi (1929) končajo dolgoletni konflikt med Italijo in katoliško cerkvijo.
- Vatikan postane suverena država, cerkev dobi vpliv v šolah in priznava Mussolinijev režim.
21
Q
Reforme in vzgoja
A
- Korporativizem: uvedba državnega nadzora nad gospodarstvom v obliki “korporacij” (sindikati podrejeni državi).
- Bitka za pšenico (1926): povečanje domače proizvodnje hrane, a neuspešna agrarna politika.
- Velike infrastrukturne reforme: bonifikacija močvirij, razvoj cestnega omrežja.
- Šole in mladinske organizacije (Balilla, Avanguardisti) indoktrinirajo mladino.
- Vloga žensk omejena na “mame in gospodinje” (boj proti nižanju natalitete).
- Do 1929 je Mussolini utrdil totalitarni režim z nadzorom nad politiko, gospodarstvom, družbo in mediji.
- Lateranski sporazumi mu zagotovijo cerkveno legitimnost, gospodarske reforme pa podporo elit.
- Fašistična Italija postane prvi popolnoma avtoritarni režim v Evropi, Mussolini pa nesporno obvladuje državo.
22
Q
Mussolini načrtuje vojno proti Etiopiji
A
- december 1934: Mussolini izda ukaz za priprave na invazijo na Etiopijo.
- Cilji:
- Širitev Italijanskega imperija.
- Maščevanje za poraz pri Adoji (1896).
- Preusmeritev notranjih težav na vojno.
- Medtem ko je v Evropi igral vlogo branitelja ravnotežja, je že načrtoval vojno v Afriki, da bi Italijo utrdil kot veliko silo.
- Mussolini je leta 1935–1936 sprožil vojno proti Etiopiji, da bi razširil italijanski imperij in utrdil svoj režim.
- Čeprav je bila vojna kratka in je Italija hitro zavzela Addis Abebo, je povzročila mednarodno obsodbo in sankcije Lige narodov.
- Vojna je okrepila Mussolinijev ugled doma, a hkrati poslabšala odnose z Veliko Britanijo in Francijo ter Italijo vse bolj potiskala v nemško orbito.
- Kljub propagandni zmagi je bil italijanski imperij v Etiopiji kratkotrajen in drag, kar je dolgoročno oslabilo italijansko gospodarstvo in vojsko.
22
Q
Hitlerjev vzpon in Mussolinijev odnos do nacizma
A
- januar 1933: Hitler postane kancler Nemčije, Mussolini ga sprva podcenjuje.
- Italijanski intelektualci nacizem vidijo kot pretežko rasistično ideologijo, ki se razlikuje od fašizma.
- Hitler občuduje Mussolinija in ga vidi kot vzor (Mein Kampf, 1925).
- Italijanska diplomacija spremlja Hitlerja, a ga sprva ne jemlje resno.
- Mussolini se izogiba srečanju z njim in ne želi, da bi Nemčija ogrozila Italijanske interese v Avstriji.
23
Q
Prvo srečanje Mussolinija in Hitlerja (1934)
A
- 14.–15. junij 1934: Srečanje v Benetkah – Mussolini vidi Hitlerja kot neorganiziranega in preveč govorečega.
- Glavna tema: Mussolini nasprotuje priključitvi Avstrije Nemčiji.
- Noč dolgih nožev Noč dolgih nožev (“Nacht der langen Messer”) je izraz, ki se nanaša na množične politične čistke, ki jih je Adolf Hitler izvedel v Nacistični Nemčiji med 30. junijem in 2. julijem 1934. V tem obdobju je Hitler s pomočjo SS (Schutzstaffel) in Gestapa dal aretirati in usmrtiti več sto ljudi, predvsem pripadnikov SA (Sturmabteilung), nacistične jurišne enote, ki jo je vodil Ernst Röhm.
24
Q
Umor Engelberta Dollfussa in Mussolinijeva reakcija
A
- julij 1934: Avstrijski nacisti ob podpori Hitlerja izvedejo državni udar in ubijejo avstrijskega kanclerja Dollfussa (Mussolinijevega zaveznika).
- Mussolini takoj pošlje štiri divizije na avstrijsko mejo in obljubi vojaško intervencijo.
- Javni govor v Bariju: Ostre obsodbe Nemčije, napad na nemški rasizem.
25
Q
Poslabšanje odnosov med Italijo in Nemčijo in Mussolini in širša mednarodna politika
A
- Mussolini pretrga stike s Hitlerjem in nasprotuje nemški ekspanziji.
- Podpira Francijo in Veliko Britanijo v poskusih ohranjanja avstrijske neodvisnosti.
- Sovjetska zveza: Gospodarski sporazumi kljub protikomunistični retoriki.
- ZDA: Fascinacija nad Rooseveltovim New Dealom.
- Jugoslavija: Italija še naprej financira Ustaše in podpira hrvaške nacionaliste proti Beogradu.
- V letih 1932–1934 je Mussolini sprva podcenjeval Hitlerja, nato pa se z njim spopadel zaradi Avstrije.
26
Q
Utrditev Mussolinijevega kulta osebnosti
A
- Po osvojitvi Etiopije in razglasitvi italijanskega imperija (9. maj 1936) je bil Mussolini prikazan kot božanski voditelj.
- V zasebnem življenju ga mučijo osebne težave, kot je bolezen hčerke Anne Marie in začetek zveze s Claretta Petacci.
- junij 1936: Mussolinijev zet Galeazzo Ciano postane zunanji minister.
- Ciano je ambiciozen, a površen diplomat, bolj usmerjen v lastne interese kot v dejansko diplomacijo.
- Mussolini pošlje pomoč Francu, da prepreči širitev komunizma in vpliv Francije v Španiji.
- 1936–1939: Italija pošlje 50.000 vojakov in veliko vojaške opreme, a doživi poraz pri Guadalajari (1937), kar oslabi Mussolinijev ugled.
27
Q
Italijanski kolonialni problemi
A
- februar 1937: Po atentatu na guvernerja Orazianija Italijani izvedejo masaker v Adis Abebi (do 30.000 mrtvih).
- 1941: Italijanska naselitev v Etiopiji popolnoma propade.
- november 1936: Razglasitev “Rim-Berlin os”, ki pomeni zavezništvo z Nemčijo.
- november 1937: Italija podpiše Pakt proti Kominterni (Nemčija, Japonska, Italija).
*
- november 1937: Italija podpiše Pakt proti Kominterni (Nemčija, Japonska, Italija).
28
Q
Anschluss – priključitev Avstrije (1938)
A
- marec 1938: Hitler izvede Anschluss – Mussolini ne ukrepa.
- Italija kljub temu krepi obrambo na meji.
Münchenski sporazum (29. september 1938)
Hitler zahteva Sudete, Mussolini sodeluje kot posrednik. - Sporazum je podpisan – Mussolini je v Italiji slavljen kot “rešitelj Evrope”, a v resnici sledi Hitlerjevim načrtom.
29
Q
Mussolini in prehod k rasizmu (1938)
A
- Julij 1938: Objavljen Manifest rasnih znanstvenikov, ki razglasi Italijane za “arijsko raso”.
- November 1938: Uvedeni so rasni zakoni:
- Prepoved porok med Judi in “arijskimi” Italijani.
- Izključitev Judov iz javne uprave, vojske in univerz.
- Italo Balbo in Galeazzo Ciano nasprotujejo rasnim zakonom.
- Mussolini zasebno pomaga nekaterim Judom, kot Margheriti Sarfatti, ki emigrira v ZDA.
30
Q
Zasedba Albanije
A
- april 1939: Mussolini ukazuje invazijo na Albanijo, kralj Zog I. pobegne.
- Italija formalno priključi Albanijo, a okupacija povzroči več težav kot koristi.
31
Q
Diplomatske krize in zbliževanje z Nemčijo
A
- maj 1939: Italija podpiše Pakt jekla z Nemčijo – zaveza k vojaškemu sodelovanju.
- Mussolini želi vojno odložiti do 1942, saj ve, da Italija ni pripravljena na konflikt.
32
Q
Hitlerjeva ofenziva in Mussolinijeva neodločnost
A
- avgust 1939: Hitler sklene pakt Ribbentrop-Molotov s Sovjetsko zvezo – Mussolini je presenečen.
- september 1939: Nemčija napade Poljsko – Velika Britanija in Francija napovesta vojno.
- Mussolini okleva, saj ve, da Italija ni vojaško pripravljena.
33
Q
Italija ostane nevtralna (“nenapadalna”)
A
- september 1939: Mussolini se odloči, da začasno ne bo vstopil v vojno, da bi se izognil neposrednemu konfliktu.
- Italija ni imela dovolj orožja, surovin in vojaških zalog, Mussolini pa ostaja v dilemi glede prihodnosti.
34
Q
Nemčija in njen neslavni drugi (1939–1941)
A
- Začetna nevtralnost (1939–1940): Mussolini okleva z vstopom v vojno, saj Italija ni pripravljena. Upal je na mirovno rešitev, a Nemčija hitro širi svoj vpliv.
- Italija vstopi v vojno (10. junij 1940): Mussolini pričakuje hitro zmago in ozemeljske koristi, a se kmalu izkaže za napačno oceno.
- Vojaški neuspehi:
- Francoska kampanja (1940): Italija neuspešno napade jug Francije tik pred njeno kapitulacijo.
- Napad na Grčijo (1940–1941): Italijani so poraženi, Nemčija jih mora reševati.
- Severna Afrika (1940–1941): Britanci potisnejo Italijane iz Libije, Nemčija pošlje Rommla na pomoč.
- Naraščajoča odvisnost od Nemčije:
- Hitler prevzame pobudo na Balkanu in v Sovjetski zvezi.
Mussolini napove vojno ZDA (1941), kar še poslabša položaj Italije. - Zaključek: Italija postane Hitlerjev šibek zaveznik, vojaško neuspešna in vse bolj odvisna od Nemčije, kar napoveduje njen propad v vojni.
