PARIZ VAJA 2 Flashcards
1
Q
Rusija po revoluciji in vloga na konferenci
A
- 1917: Oktobrska revolucija – boljševiki prevzamejo oblast in izstopijo iz vojne.
- 1918: Lenin podpiše Brest-Litovski mir, s katerim Rusija izgubi velike dele ozemlja (Baltske države, Ukrajino, dele Poljske in Kavkaza).
- Ruska državljanska vojna (1918–1922): Boj med rdečimi (boljševiki) in belimi (protiboljševiki, podprti z Zahodom).
- Vprašanje Rusije: Ali priznati boljševike ali podpreti protiboljševiške sile?
2
Q
Rusija na Pariški konferenci – izolacija boljševikov
A
- Rusija ni bila vabljena na konferenco – zmagovalci niso želeli sodelovati z boljševiki.
- Francija in Velika Britanija sta podpirali bele v državljanski vojni in pošiljali vojaško pomoč.
- Wilson je sprva upal, da se bo boljševistični režim zrušil sam, a ni želel aktivne vojne proti njim.
3
Q
Boj za nekdanja ruska ozemlja
A
- Finska, Poljska, Baltske države, Ukrajina so skušale izkoristiti kaos v Rusiji za neodvisnost.
- Poljska vojna (1919–1921): Poljska pod vodstvom Józefa Piłsudskega napade boljševike, a po nekaj zmagah boljševiki v bitki pri Varšavi (1920) porazijo Poljake.
- Francija in Britanija sta podpirali novonastale države kot protidržave proti boljševikom.
4
Q
Strah pred boljševizmom v Evropi
A
- 1919: Kratkotrajna madžarska sovjetska republika pod Bélo Kunom – zatirana s pomočjo Francije in Romunije.
- Nemška komunistična vstaja (1919) – neuspešen poskus revolucije v Berlinu.
- Strah pred “rdečo kugo” v Evropi – konservativne vlade sprejmejo represivne ukrepe proti socialističnim gibanjem.
5
Q
Pariška konferenca in prihodnost Rusije
A
- Voditelji niso vedeli, ali naj podprejo cariste ali boljševike.
- Intervencije ZDA, VB, Francije in Japonske (1918–1920) v Rusiji so bile neuspešne – nobena tuja sila ni mogla strmoglaviti boljševikov.
- 1920: Boljševiki prevzamejo nadzor nad večino nekdanjega Ruskega imperija.
6
Q
Rusija izven nove svetovne ureditve
A
- Leta 1921 je Sovjetska zveza formalno izolirana.
- ZDA in večina evropskih držav ne priznajo Sovjetske zveze do sredine 1920-ih.
- Liga narodov je nastala brez Rusije, kar je okrepilo njeno izolacijo in občutek obkroženosti s sovražniki.
7
Q
Jugoslavija na mirovni konferenci
A
- Februar 1919: Delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je dobila priložnost predstaviti svoje zahteve na mirovni konferenci.
- Nova država se je oblikovala 1. decembra 1918 s priključitvijo jugoslovanskih ozemelj nekdanje Avstro-Ogrske k Srbiji.
- Zavezniške sile niso bile enotne glede priznanja Jugoslavije:
Italija je novo državo videla kot tekmeca in je nasprotovala njenemu ozemeljskemu širjenju. - Francija in Velika Britanija sta novo državo priznavali s pridržki.
ZDA so jo priznale že februarja 1919, saj so bile proti italijanskim ozemeljskim zahtevam.
8
Q
Sestava delegacije in notranje napetosti
A
- Jugoslovansko delegacijo so sestavljali predstavniki različnih narodov in veroizpovedi: Srbi, Hrvati, Slovenci, Bosanci, Črnogorci, katoličani, pravoslavci in muslimani.
- Notranje napetosti:
- Slovenci in Hrvati so se osredotočali na spore z Italijo in Madžarsko ter želeli več avtonomije.
- Srbi so želeli centralizirano državo in širitev proti severu (Bačka, Baranja) in vzhodu (Banat).
- Hrvaški in slovenski predstavniki so želeli federacijo, Srbi pa enotno državo.
9
Q
Voditelji in njihove strategije
A
- Nikola Pašić (Srbija):
- Vodilni srbski politik, ki je zagovarjal centralizirano Jugoslavijo pod srbsko dominacijo.
- Njegov cilj je bil Velika Srbija pod krinko Jugoslavije.
- Bil je avtoritaren in manipulativno vodil srbsko politiko.
- Ante Trumbić (Hrvaška, Dalmacija):
- Prizadeval si je za federativno ureditev Jugoslavije, a je bil hitro razočaran nad srbsko prevlado.
- Srbe je imel za barbare, Hrvate pa za del zahodne civilizacije.
- Princ Aleksander (Srbija):
- Prizadeval si je za srbsko dominacijo v Jugoslaviji, hkrati pa igral vlogo povezovalca med narodi.
10
Q
Zahteve Jugoslavije na mirovni konferenci
A
- Jugoslavija je postavila široke ozemeljske zahteve:
- Klagenfurt (Avstrija) – Slovenci so ga zahtevali kot varnostno območje pred Avstrijo.
- Bačka in Baranja (Madžarska) – Srbi so želeli širitev severno od Donave za zaščito Beograda.
- Banat (Romunija) – Ozemlje so zahtevale tudi Romunija in Jugoslavija.
- Istra, Dalmacija, Trst (Italija) – Sporna ozemlja med Jugoslavijo in Italijo, temelječa na nasprotujočih si zgodovinskih pravicah.
11
Q
Italijansko nasprotovanje Jugoslaviji
A
- Italija je Jugoslavijo videla kot novega balkanskega tekmeca.
- Italijanske ozemeljske zahteve so temeljile na Londonskem sporazumu (1915), v katerem so zavezniki Italiji obljubili Dalmacijo in Istro.
- Diplomatska kriza: Italijanski delegati so grozili z odhodom s konference, če ne bi dobili ozemelj, ki so jim bila obljubljena.
- ZDA so nasprotovale italijanskim ozemeljskim zahtevam, kar je povzročilo napetosti med ameriško in italijansko delegacijo.
12
Q
Notranje težave nove Jugoslavije
A
- Črna gora:
- Srbija je prisilno priključila Črno goro, odstavila kralja Nikolo in zatrla upor “zelenih” (protisrbskih Črnogorcev).
- Hrvaška in Slovenija:
- Srbska vojska je razpustila nekdanje avstro-ogrske enote in prevzela nadzor nad ključnimi mesti.
- Beograd je postal glavno mesto, kar je povečalo hrvaško nezadovoljstvo.
- Bosna in Hercegovina, Makedonija:
- Srbska oblast je pokristjanjevala muslimane in izvajala represijo nad Makedonci in Albanci.
13
Q
Pariška konferenca in dokončna delitev Balkana
A
- Jugoslavija je bila priznana in ozemeljsko razširjena:
- Pridobila je Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Črno goro, Bačko, Baranjo in dele Banata.
- Italija je dobila Istro in Zadar, kar je povzročilo nezadovoljstvo Hrvatov.
- Madžarska in Bolgarija sta izgubili ozemlja, kar je povzročilo dolgotrajno zamero.
- Edina zaveznica Jugoslavije je bila Grčija, ki je imela skupne interese proti Bolgariji in Italiji.
- Francija in Velika Britanija sta želeli Jugoslavijo kot protitežo Nemčiji in Italiji.
14
Q
Dolgoročne posledice
A
- Jugoslavija je bila umetna tvorba narodov z različnimi interesi, brez enotne vizije.
- Srbska dominacija je povzročila nezadovoljstvo Hrvatov in Slovencev ter napetosti v državi.
- Jugoslavija je bila obkrožena s sovražnimi sosedami:
- Italija si je prizadevala za nadzor nad Dalmacijo.
- Madžarska in Bolgarija sta želeli povrniti izgubljena ozemlja.
- Med drugo svetovno vojno (1941) so sile osi razbile Jugoslavijo, kar je povzročilo državljansko vojno.
- Josip Broz Tito je po vojni ponovno združil Jugoslavijo v federativno državo, a nacionalne napetosti so ostale.
- Leta 1991 je Jugoslavija dokončno razpadla, pri čemer so sosednje države ponovno zahtevale izgubljena ozemlja.
15
Q
Zaključek jugoslavija
A
- Jugoslavija je bila na mirovni konferenci priznata kot nova država, a z notranjimi napetostmi in zunanjimi sovražniki.
- Italija je ostala glavni nasprotnik Jugoslavije, kar je vodilo v spore ob vzhodni jadranski obali.
- Srbska dominacija v novi državi je poglabljala razlike med narodi, kar je v 20. stoletju vodilo v nadaljnje konflikte.
- Pariška konferenca ni zagotovila trajne stabilnosti na Balkanu, saj so ozemeljske delitve ustvarile dolgotrajne napetosti.
16
Q
Romunija na Pariški mirovni konferenci
A
- Romunija je zahtevala:
- Transilvanijo (od Madžarske),
- Banat (sporno območje z Jugoslavijo),
- Bukovino (od Avstro-Ogrske),
- Besarabijo (od Rusije).
- Sklicevala se je na zgodovinske pravice, etnično sestavo in vlogo v vojni.
- 1916: Pridružila se je Antanti, a doživela hiter poraz.
- 1918: Kapitulacija in podpis mirovne pogodbe z Nemčijo.
- 1919: Po nemškem porazu ponovno pridobila pogajalsko moč.
- Izkoriščala je strah pred boljševizmom, da bi uveljavila svoje zahteve.
- Francija je podpirala Romunijo kot oviro proti Nemčiji in Sovjetski Rusiji.
Francozi so želeli močno Romunijo na vzhodni meji Evrope. - Spor glede Banata – obe državi sta ga zahtevali.
Rešitev: Jugoslavija je dobila zahodni del, Romunija pa večino ozemlja. - Premier Ion Brătianu je bil nepopustljiv in vzvišen Romunija dosegla večino svojih ciljev.
- Podvojila ozemlje in prebivalstvo. Večina pridobljenih ozemelj je ostala del Romunije do danes, razen Besarabije in dela Bukovine, ki ju je izgubila po drugi svetovni vojni.
17
Q
Bolgarija na Pariški mirovni konferenci
A
- Bolgarija je upala na ameriško podporo, a je ostala osamljena.
- Francija in Velika Britanija sta podprli njene nasprotnike (Jugoslavijo, Grčijo, Romunijo).
- Bolgarija je zahtevala vrnitev Dobrudže, a so jo zavezniki zavrnili.
- Makedonija je ostala pod jugoslovansko oblastjo.
- Aleksandar Stambolijski (premier) je zavrnil ekspanzionizem in sodeloval z Društvom narodov.
- Notranje reforme so sprožile odpor, kar je privedlo do njegovega nasilnega konca leta 1923.
- Leta 1940 je pod nemškim pritiskom dosegla vrnitev južne Dobrudže.
- Po letu 1947 je postala del sovjetskega vpliva.
18
Q
Povratek Wilsona in razpoke v mirovnih pogajanjih (1919)
A
- Napredovanje mirovnih pogajanj
Do konca januarja 1919 so določili glavne točke: - Liga narodov
- Nove meje v srednji Evropi
- Nemško vprašanje
Posebni odbori so pripravljali podrobnosti o: - vojnih odškodninah,
- nemških mejah,
- kolonijah,
- vojnih zločincih.
- Velika Britanija in ZDA sta sodelovali, medtem ko je bila Francija izolirana.
Francozi so menili, da Liga narodov ovira kaznovanje Nemčije.
Finančne napetosti in francoska kritika Wilsona so poslabšale odnose.
19
Q
Socialno življenje v Parizu med konferenco in atenta
A
- Pariz je bil poln diplomatov, novinarjev in znanih osebnosti (Franklin D. Roosevelt, Elinor Glyn).
- Pogajanja so potekala tudi na večerjah in družabnih dogodkih.
- Anarhist Eugène Cottin je poskusil ubiti Clemenceauja, a ga je le ranil.
Kljub poškodbi se je hitro vrnil na delo. - Februarja 1919 se je vrnil v ZDA, da bi zagotovil podporo Ligi narodov.
- Senat je nasprotoval kolektivni varnosti, še posebej republikanci.
- marca 1919 39 republikanskih senatorjev je podpisalo deklaracijo proti Ligi narodov.
- marca 1919 se je vrnil v Pariz, kjer ni bil več toplo sprejet.
- V ZDA so politične ovire postavile pod vprašaj njegovo vizijo novega svetovnega reda.
Pogajanja v Parizu so postajala vse bolj zapletena.
20
Q
Zaključek
A
- Romunija je bila eden največjih dobitnikov mirovne konference.
- Bolgarija je izgubila pomembna ozemlja in ostala osamljena.
- Wilsonova vizija Lige narodov je naletela na močan odpor v ZDA.
- Mirovna konferenca je postavila temelje za nove napetosti, ki so vplivale na Evropo v naslednjih desetletjih.
21
Q
Oblikovanje Poljske
A
- Po prvi svetovni vojni Poljska postane neodvisna, a brez jasnih meja.
- Józef Piłsudski želi federativno Poljsko,
- Roman Dmowski zagovarja nacionalistično Poljsko.
- Država je gospodarsko izčrpana in politično razdeljena.
- Poljska se je spopadala z več sosedami:
- Nemčija – Poljski koridor ji zagotovi dostop do morja, Danzig postane nevtralno mesto.
- Litva – Leta 1920 Poljska zavzame Vilno.
- Ukrajina – Boji za Lvov in vzhodno Galicijo.
- Češkoslovaška – Konflikt za Teschen, ki je leta 1920 dodeljen Češkoslovaški.
- Zgornja Šlezija – Plebiscit leta 1921 večino industrijske regije dodeli Poljski.
22
Q
Poljsko-sovjetska vojna (1919–1921)
A
- 1920: Piłsudski napade Kijev, a sovjetska protiofenziva ga odbije.
- Bitka za Varšavo (avgust 1920) – Poljska premaga boljševike in prepreči širjenje revolucije.
- Pogodba v Rigi (1921) – Poljska pridobi dele današnje Belorusije in Ukrajine.
- Poljska je zmagala, kar je prisililo Sovjetsko zvezo, da je sklenila Rizhski mir (1921), s katerim je priznala poljske meje.
- Poljska si je ustvarila sovražnike v skoraj vseh sosednjih državah.
- 1926: Piłsudski izvede vojaški puč in prevzame oblast.
- 1939: Poljsko napadeta Nemčija in Sovjetska zveza.
- Po drugi svetovni vojni Poljsko premaknejo proti zahodu.
23
Q
Oblikovanje in razpad Češkoslovaške (1918–1993)
A
- Nastanek Češkoslovaške
- Po razpadu Avstro-Ogrske Čehi in Slovaki oblikujejo novo državo.
- Tomáš Masaryk in Edvard Beneš vodita prizadevanja za njeno priznanje.
- oktober 1918 – Razglasitev neodvisnosti.
- 1919 – Češke enote zavzamejo Slovaško in Sudete.
- SPORI NA MEJAH
- Poljska – Spor za Teschen (dodeljen Češkoslovaški leta 1920).
- Madžarska – Po bojih Češkoslovaška pridobi Bratislavo in Zakarpatje.
- Nemci v Sudetih – Trije milijoni Nemcev ostanejo znotraj Češkoslovaške.
24
Q
Medvojno obdobje in napetosti češkoslovaška
A
- Češkoslovaška je demokratična država, a napetosti med Čehi, Slovaki in manjšinami ostajajo.
- Slovaki se pritožujejo nad centralizacijo oblasti.
- 1935 – Masaryk se upokoji, Beneš postane predsednik.
- Razpad Češkoslovaške (1938–1939)
- 1938 – Münchenski sporazum – Sudeti priključeni Nemčiji.
- 1939 – Slovaška postane nemška marionetna država, Češke dežele okupira Hitler.
25
Q
Razpad Avstro-Ogrske in nastanek Avstrije (1919–1945)
A
- Razpad Avstro-Ogrske in nastanek Avstrije
- 1918 – Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija in Romunija razglasijo neodvisnost.
- november 1918 – Razglasitev Republike Nemška Avstrija, ki želi združitev z Nemčijo.
- Pogodba v Saint-Germainu (1919)
- Avstriji prepovedana združitev z Nemčijo.
- Izguba ozemelj:
- Češkoslovaška dobi Češko, Moravsko in del Šlezije.
- Italija dobi Južno Tirolsko.
- Jugoslavija dobi Koroško in Štajersko, a referendum (1920) ohrani Koroško v Avstriji.
- 1920–1930 – Visoka brezposelnost, inflacija, politične napetosti.
26
Q
Anschluss z Nemčijo (1938)
A
- Hitlerjeva vojska vkoraka v Avstrijo.
- Anschluss je med Avstrijci sprva priljubljen.
- Po drugi svetovni vojni Avstrija obnovljena kot samostojna država.
27
Q
Madžarska po prvi svetovni vojni
A
- Po razpadu Avstro-Ogrske (1918–1919)
- Oktober 1918 – Mihály Károlyi postane premier in kasneje predsednik.
- November 1918 – Sosednje države začnejo zasedati madžarsko ozemlje.
** Komunistična revolucija Béle Kuna (1919)** - Marec 1919 – Komunistični državni udar.
- Julij 1919 – Romuni napadejo in zasedejo Budimpešto.
*
28
Q
MADŽARSKA TRIANON
A
- Pogodba v Trianonu (1920)
- Madžarska izgubi 2/3 ozemlja in polovico prebivalstva.
- junij 1920 – Pogodbo podpiše grof Albert Apponyi, a neuspešno zahteva revizijo.Ž
Med obema vojnama
- junij 1920 – Pogodbo podpiše grof Albert Apponyi, a neuspešno zahteva revizijo.Ž
- 1938–1941 – S pomočjo Hitlerja Madžarska pridobi nazaj dele ozemelj.
- 1945 – Po vojni se Trianonske meje ponovno vzpostavijo.
29
Q
Zaključek Pariške mirovne konference
A
- Versailleska pogodba (28. junij 1919)
- Nemčija izgubi 13 % ozemlja, mora razorožiti vojsko in plačati reparacije.
- V Nemčiji se razvije mit o zabodu v hrbet.
- John Maynard Keynes opozarja, da bo pogodba uničila nemško gospodarstvo.
- Nemčija reparacije praktično ne more plačati.
- 1933 – Hitler prevzame oblast in začne rušiti Versaillesko pogodbo.
- 1939 – Hitler uporabi pogodbo kot izgovor za napad na Poljsko.
- Liga narodov ni preprečila:
- Japonske invazije na Mandžurijo (1931),
- Italijanske invazije na Etiopijo (1935),
- Nacistične ekspanzije (1936–1939).
- Pariška mirovna konferenca je ni rešila evropskih napetosti, ampak ustvarila pogoje za drugo svetovno vojno.
