MUSSOLINI VAJA 2 Flashcards
Rojstvo in družina
- Rojen 29. julija 1883 v Dovii, Italija.
- Oče Alessandro – socialist, mati Rosa – učiteljica.
- Mlajša sorojenca Arnaldo in Edvige.
- Šolanje v Faenzi in Forlimpopoliju, izključen zaradi nasilja.
- 1901: Diplomira kot učitelj.
Očetov socialistični vpliv, prve politične objave. - 1902: Odhod v Švico, revno življenje, priložnostna dela.
- Aktivno sodelovanje s socialisti, pisanje člankov.
- 1904: Vrne se v Italijo, opravi vojaško službo.
- 1909: Urednik L’Avvenire del Lavoratore v Trentu.
Aretacija in izgon iz Avstro-Ogrske.
Vodja socialistov v Forliju (1910–1914)
- 1910: Vodja lokalne socialistične organizacije in urednik La Lotta di Classe.
- 1911: Protesti proti italijanski invaziji na Libijo, aretiran.
- 1912: Po izpustitvi postane narodni junak levice.
- 1912: Postane urednik Avanti!, glasil socializma.
- Poveča vpliv in naklado časopisa, radikalizira sporočila.
- 1914: Sprva pacifist, nato podpre italijansko vojno intervencijo.
- Izključen iz Socialistične stranke, kar pomeni začetek poti k fašizmu.
Prva svetovna vojna in prehod v nacionalizem (1914–1919)
- 1914: Sprva zagovarjal nevtralnost, nato podprl italijansko vključitev v vojno.
- 1914: Izključen iz Socialistične stranke, ustanovi Il Popolo d’Italia.
- 1915: Italija vstopi v vojno, Mussolini organizira Fasci d’azione rivoluzionaria.
- 1915–1917: Služi v vojski, ranjen in odpuščen.
- 1919: Po vojni ustanovi Fasci di combattimento, privablja veterane in nacionaliste.
Ustanovitev in neuspeh fašističnega gibanja (1919)
- 23 marec 1919: V Milanu ustanovi Fasci di combattimento. (Fašistične bojne skupine, ki nasprotujejo socialistom)
- April 1919: Fašisti napadejo socialistični časopis Avanti!.
- November 1919: Mussolini izgubi volitve, njegov politični vpliv upade Kandidiral je v Milanu, vendar ni bil izvoljen, saj fašisti niso osvojili niti enega poslanskega sedeža..
- Aretiran zaradi posedovanja orožja, a hitro izpuščen.
D’Annunzio in nacionalistična tekmovalnost (1919)
- september 1919: Gabriele D’Annunzio zasede Fiume (Rijeko).
- Mussolini ga ne podpre neposredno, saj vidi v njem političnega tekmeca.
Prehod fašizma na desnico in začetek nasilja (1920)
- Fašisti napadajo socialiste in delavske stavke, organizirajo Črnosrajčnike (squadristi) kot nasilne milice.
- Mussolini pridobi podporo industrijalcev in veleposestnikov, saj se predstavljajo kot zaščita pred revolucijo.
- Poletje 1920: Delavci zavzamejo tovarne, fašisti se utrdijo kot vodilna protisocialistična sila.
- Mussolini se poveže s katoličani in monarhisti, kar mu poveča politično moč.
- 1920: Uporablja letalstvo kot propagandni simbol in začne organizirati letalske tečaje.
- 1919–1920: Fašizem se iz neuspeha razvije v organizirano nasilno gibanje.
- 1920–1921: Fašisti se povežejo z vojsko in industrijo, kar jim zagotovi moč.
- 1922: Mussolini postavi temelje za prevzem oblasti (pohod na Rim).
Mussolini in začetek fašističnega gibanja
Preoblikovanje fašizma in povečanje moči
- Fašizem sprva neorganiziran – združeval različne nasilne skupine proti socialistom.
- Mussolini pragmatično prilagaja retoriko – podpira imperializem in kasneje stabilnost.
- 1920: Fašisti napadajo Slovence v Trstu, zažgejo Narodni dom.
- 1920–1921: Nasilje proti socialistom, podpora industrijalcev in veleposestnikov.
- Maj 1921: Fašisti osvojijo 35 sedežev v parlamentu, Mussolini postane poslanec.
- 1921: Mussolini ustanovi Fascistično nacionalno stranko (PNF).
Fašisti uničujejo socialistične sedeže in prevzemajo nadzor nad mesti.
Pohod na Rim in prevzem oblasti
- oktober 1922: Fašisti na konferenci v Neaplju zahtevajo prevzem oblasti.
- 27.–30. oktober 1922: Pohod na Rim, kralj Viktor Emanuel III. zavrne posredovanje vojske.
- oktober 1922: Mussolini pri 39 letih postane premier – najmlajši v Italiji.
- Fašizem izkoristi nasilje, politično nestabilnost in podporo elite za oblast.
- Mussolini na začetku vlada z liberalnimi ministri, a hitro krepi avtoritarni nadzor.
- Pohod na Rim ni bil vojaški udar, temveč politično manevriranje.
Mussolini postane predsednik vlade (1922)
- oktober 1922: Mussolini dobi mandat od kralja Viktorja Emanuela III.
- Fašisti uporabljajo nasilje in ustrahovanje kot politično orodje.
- Ustanovljena osebna straža, odgovorna za nasilna dejanja.
- Veliki fašistični svet (1922) – ključni organ oblasti nad parlamentom.
- Fašistična milica (MVSN, 1923) – paravojaška organizacija za ohranjanje reda.
- Nasilje proti opoziciji, zlasti socialistom (npr. pokol v Torinu).
Krfska kriza in zunanja politika
- Italijanski general Tellini ubit v Grčiji, Mussolini zahteva povračilo.
- avgust 1923: Italija bombardira in zavzame Krfski otok.
- september 1923: Zaradi britanskega pritiska se Italija umakne – omejitve Mussolinijeve agresivne politike.
Fašistična prevlada na volitvah (1924)
in umor Matteottija
- Acerbov zakon (1923): Stranka z več kot 25 % glasov dobi 2/3 parlamenta.
- Volitve april 1924: Fašisti zmagajo z veliko večino (81,5 % na jugu).
- Prvi korak k vzpostavitvi fašistične diktature.
- maj 1924: Matteotti razkrije volilne prevare in korupcijo fašistov.
- junij 1924: Fašisti ga ugrabijo in ubijejo, truplo najdejo po več tednih.
- Umor sproži veliko politično krizo, Mussolini osumljen odgovornosti.
Mussolinijev položaj po volitvah 1924
- Po volitvah aprila 1924 je Mussolini dosegel odločilno politično zmago, saj je fašistična stranka osvojila večino sedežev v parlamentu.
- V tem obdobju je poskušal uravnotežiti med fašistično radikalnostjo in političnim oportunizmom:
- Pridobil podporo liberalnih elit, ki so ga videle kot stabilnega voditelja.
- Ohranjal formalno demokracijo, čeprav je že izvajal obsežno politično nasilje.
- Razmišljal o vključitvi zmernih socialistov v vlado, kar pa se ni zgodilo.
Kriza Matteotti in politični pretres (junij 1924 – januar 1925)
- Giacomo Matteotti, vodja socialdemokratov, je 30. maja 1924 v parlamentu ostro kritiziral volilne prevare fašistov.
- Razkril je tudi korupcijski škandal, povezan z ameriškim podjetjem Sinclair Oil, ki je financiralo fašistično vlado v zameno za naftne koncesije.
- junija 1924 so ga ugrabili in umorili fašisti pod vodstvom Ameriga Duminija, ki je bil povezan z Mussolinijevo osebno stražo.
Politične posledice umora
- Aventinska sekcesija (13. junij 1924):
Več kot 100 opozicijskih poslancev je protestno zapustilo parlament in zahtevalo Mussolinijev odstop. - Kralj Viktor Emanuel III. je Mussolinija kljub pritiskom podprl, saj se je bal socialistične revolucije.
- Cerkev, vojska in poslovne elite so ostale na Mussolinijevi strani.
Vojska je fašistični milici (MVSN) izročila 100.000 pušk, kar je pokazalo, da so oblasti raje podprle Mussolinija kot tvegale politično nestabilnost. - Fašistična radikalizacija:
- Roberto Farinacci in drugi skrajni fašisti so pritiskali na Mussolinija, da popolnoma ukine demokracijo in uvede represijo.
Mussolini razglasi diktaturo
- Mussolini je pod vse večjim pritiskom in v strahu pred izgubo oblasti 3. januarja 1925 javno prevzel odgovornost za afero Matteotti z znamenitimi besedami:
- “Jaz in samo jaz prevzemam politično, moralno in zgodovinsko odgovornost za vse, kar se je zgodilo.”
- To je pomenilo uradno razglasitev fašistične diktature in konec parlamentarne demokracije v Italiji.
Posledice razglasitve diktature - januarja 1925 je Mussolini oblikoval novo vlado, ki je izključila večino liberalcev.
Prevzel je ključna ministrstva: zunanje zadeve, notranje zadeve, vojsko, mornarico, letalstvo in gospodarstvo.
- januarja 1925 je Mussolini oblikoval novo vlado, ki je izključila večino liberalcev.
- Njegovi najtesnejši sodelavci so postali lojalni fašisti:
Italo Balbo, Dino Grandi, Giuseppe Bottai, Achille Starace. - Giuseppe Volpi, bogat industrijalec, je postal minister za finance, kar je fašistični režim še bolj povezalo z gospodarskimi elitami.
Krepitev fašistične stranke 1925 in propaganda
- Februar 1925: Roberto Farinacci postane vodja PNF, iz stranke izključi 338.000 članov -> 1926 se članstvo poveča na milijon.
- Vojska ostaja zvesta monarhiji, ne pa PNF.
- Po zdravstveni krizi (1925) se Mussolini propagandno krepi kot močan voditelj.
- Krščanski zakon in družinske vrednote postanejo del režimske ideologije.
- Slogan “Mussolini ima vedno prav” in njegovi portreti preplavijo Italijo.
Ukinitev demokracije (1925–1926)
- Pakt Palazzo Vidoni (1925): Fašistični sindikati postanejo edini zakoniti predstavniki delavcev.
- Cenzura tiska in prepoved opozicije.
- Novembrska aretacija Tita Zanibonija zaradi domnevnega atentata.
Totalitarna država - “Vse v državi, nič zunaj države, nihče proti državi.”
- Italija postane prva fašistična diktatura v zgodovini.
Fašizem postane totalitaren režim (1926)
- Po umoru Matteottija in represiji opozicije Mussolini formalno uvede diktaturo.
- November 1926: Fašistična stranka postane edina dovoljena politična organizacija.
- Opozicija je prepovedana, poslanci izgnani, mediji pod strogo cenzuro.
- Uzakoni se kot “Duce” (voditelj), neposredno odgovoren le kralju.
Veliki fašistični svet postane zakonodajni organ. - PNF se preoblikuje v državni aparat, nadzirajoč vsak vidik življenja.
- 1926: Ustvarjen Tribunal za obrambo države za sodne procese proti nasprotnikom.
- Tisoče političnih zapornikov (med njimi Antonio Gramsci) pošiljajo v zapore ali na izgnanstvo.
- Politična policija (OVRA) ustanovljena za nadzor in ustrahovanje prebivalstva.
Poskus atentata in okrepitev diktature
- 1926: Štirje neuspešni atentati na Mussolinija.
- Po atentatu na kralja Umberta I. (1900) je monarhija sodelovala s fašisti proti anarhistom in socialistom.
- Mussolini promovira kult osebnosti – prikazan kot idealni voditelj, športnik, delavec in vojni junak.
- Slogan: “Mussolini ima vedno prav” (Mussolini ha sempre ragione).
Državna propaganda nadzira medije, šolstvo, umetnost.
Zunanja politika in odnosi z Vatikanom
- Lateranski sporazumi (1929) končajo dolgoletni konflikt med Italijo in katoliško cerkvijo.
- Vatikan postane suverena država, cerkev dobi vpliv v šolah in priznava Mussolinijev režim.
Reforme in vzgoja
- Korporativizem: uvedba državnega nadzora nad gospodarstvom v obliki “korporacij” (sindikati podrejeni državi).
- Bitka za pšenico (1926): povečanje domače proizvodnje hrane, a neuspešna agrarna politika.
- Velike infrastrukturne reforme: bonifikacija močvirij, razvoj cestnega omrežja.
- Šole in mladinske organizacije (Balilla, Avanguardisti) indoktrinirajo mladino.
- Vloga žensk omejena na “mame in gospodinje” (boj proti nižanju natalitete).
- Do 1929 je Mussolini utrdil totalitarni režim z nadzorom nad politiko, gospodarstvom, družbo in mediji.
- Lateranski sporazumi mu zagotovijo cerkveno legitimnost, gospodarske reforme pa podporo elit.
- Fašistična Italija postane prvi popolnoma avtoritarni režim v Evropi, Mussolini pa nesporno obvladuje državo.
Mussolini načrtuje vojno proti Etiopiji
- december 1934: Mussolini izda ukaz za priprave na invazijo na Etiopijo.
- Cilji:
- Širitev Italijanskega imperija.
- Maščevanje za poraz pri Adoji (1896).
- Preusmeritev notranjih težav na vojno.
- Medtem ko je v Evropi igral vlogo branitelja ravnotežja, je že načrtoval vojno v Afriki, da bi Italijo utrdil kot veliko silo.
- Mussolini je leta 1935–1936 sprožil vojno proti Etiopiji, da bi razširil italijanski imperij in utrdil svoj režim.
- Čeprav je bila vojna kratka in je Italija hitro zavzela Addis Abebo, je povzročila mednarodno obsodbo in sankcije Lige narodov.
- Vojna je okrepila Mussolinijev ugled doma, a hkrati poslabšala odnose z Veliko Britanijo in Francijo ter Italijo vse bolj potiskala v nemško orbito.
- Kljub propagandni zmagi je bil italijanski imperij v Etiopiji kratkotrajen in drag, kar je dolgoročno oslabilo italijansko gospodarstvo in vojsko.
Hitlerjev vzpon in Mussolinijev odnos do nacizma
- januar 1933: Hitler postane kancler Nemčije, Mussolini ga sprva podcenjuje.
- Italijanski intelektualci nacizem vidijo kot pretežko rasistično ideologijo, ki se razlikuje od fašizma.
- Hitler občuduje Mussolinija in ga vidi kot vzor (Mein Kampf, 1925).
- Italijanska diplomacija spremlja Hitlerja, a ga sprva ne jemlje resno.
- Mussolini se izogiba srečanju z njim in ne želi, da bi Nemčija ogrozila Italijanske interese v Avstriji.
Prvo srečanje Mussolinija in Hitlerja (1934)
- 14.–15. junij 1934: Srečanje v Benetkah – Mussolini vidi Hitlerja kot neorganiziranega in preveč govorečega.
- Glavna tema: Mussolini nasprotuje priključitvi Avstrije Nemčiji.
- Noč dolgih nožev Noč dolgih nožev (“Nacht der langen Messer”) je izraz, ki se nanaša na množične politične čistke, ki jih je Adolf Hitler izvedel v Nacistični Nemčiji med 30. junijem in 2. julijem 1934. V tem obdobju je Hitler s pomočjo SS (Schutzstaffel) in Gestapa dal aretirati in usmrtiti več sto ljudi, predvsem pripadnikov SA (Sturmabteilung), nacistične jurišne enote, ki jo je vodil Ernst Röhm.
Umor Engelberta Dollfussa in Mussolinijeva reakcija
- julij 1934: Avstrijski nacisti ob podpori Hitlerja izvedejo državni udar in ubijejo avstrijskega kanclerja Dollfussa (Mussolinijevega zaveznika).
- Mussolini takoj pošlje štiri divizije na avstrijsko mejo in obljubi vojaško intervencijo.
- Javni govor v Bariju: Ostre obsodbe Nemčije, napad na nemški rasizem.
Poslabšanje odnosov med Italijo in Nemčijo in Mussolini in širša mednarodna politika
- Mussolini pretrga stike s Hitlerjem in nasprotuje nemški ekspanziji.
- Podpira Francijo in Veliko Britanijo v poskusih ohranjanja avstrijske neodvisnosti.
- Sovjetska zveza: Gospodarski sporazumi kljub protikomunistični retoriki.
- ZDA: Fascinacija nad Rooseveltovim New Dealom.
- Jugoslavija: Italija še naprej financira Ustaše in podpira hrvaške nacionaliste proti Beogradu.
- V letih 1932–1934 je Mussolini sprva podcenjeval Hitlerja, nato pa se z njim spopadel zaradi Avstrije.
Utrditev Mussolinijevega kulta osebnosti
- Po osvojitvi Etiopije in razglasitvi italijanskega imperija (9. maj 1936) je bil Mussolini prikazan kot božanski voditelj.
- V zasebnem življenju ga mučijo osebne težave, kot je bolezen hčerke Anne Marie in začetek zveze s Claretta Petacci.
- junij 1936: Mussolinijev zet Galeazzo Ciano postane zunanji minister.
- Ciano je ambiciozen, a površen diplomat, bolj usmerjen v lastne interese kot v dejansko diplomacijo.
- Mussolini pošlje pomoč Francu, da prepreči širitev komunizma in vpliv Francije v Španiji.
- 1936–1939: Italija pošlje 50.000 vojakov in veliko vojaške opreme, a doživi poraz pri Guadalajari (1937), kar oslabi Mussolinijev ugled.
Italijanski kolonialni problemi
- februar 1937: Po atentatu na guvernerja Orazianija Italijani izvedejo masaker v Adis Abebi (do 30.000 mrtvih).
- 1941: Italijanska naselitev v Etiopiji popolnoma propade.
- november 1936: Razglasitev “Rim-Berlin os”, ki pomeni zavezništvo z Nemčijo.
- november 1937: Italija podpiše Pakt proti Kominterni (Nemčija, Japonska, Italija).
*
- november 1937: Italija podpiše Pakt proti Kominterni (Nemčija, Japonska, Italija).
Anschluss – priključitev Avstrije (1938)
- marec 1938: Hitler izvede Anschluss – Mussolini ne ukrepa.
- Italija kljub temu krepi obrambo na meji.
Münchenski sporazum (29. september 1938)
Hitler zahteva Sudete, Mussolini sodeluje kot posrednik. - Sporazum je podpisan – Mussolini je v Italiji slavljen kot “rešitelj Evrope”, a v resnici sledi Hitlerjevim načrtom.
Mussolini in prehod k rasizmu (1938)
- Julij 1938: Objavljen Manifest rasnih znanstvenikov, ki razglasi Italijane za “arijsko raso”.
- November 1938: Uvedeni so rasni zakoni:
- Prepoved porok med Judi in “arijskimi” Italijani.
- Izključitev Judov iz javne uprave, vojske in univerz.
- Italo Balbo in Galeazzo Ciano nasprotujejo rasnim zakonom.
- Mussolini zasebno pomaga nekaterim Judom, kot Margheriti Sarfatti, ki emigrira v ZDA.
Zasedba Albanije
- april 1939: Mussolini ukazuje invazijo na Albanijo, kralj Zog I. pobegne.
- Italija formalno priključi Albanijo, a okupacija povzroči več težav kot koristi.
Diplomatske krize in zbliževanje z Nemčijo
- maj 1939: Italija podpiše Pakt jekla z Nemčijo – zaveza k vojaškemu sodelovanju.
- Mussolini želi vojno odložiti do 1942, saj ve, da Italija ni pripravljena na konflikt.
Hitlerjeva ofenziva in Mussolinijeva neodločnost
- avgust 1939: Hitler sklene pakt Ribbentrop-Molotov s Sovjetsko zvezo – Mussolini je presenečen.
- september 1939: Nemčija napade Poljsko – Velika Britanija in Francija napovesta vojno.
- Mussolini okleva, saj ve, da Italija ni vojaško pripravljena.
Italija ostane nevtralna (“nenapadalna”)
- september 1939: Mussolini se odloči, da začasno ne bo vstopil v vojno, da bi se izognil neposrednemu konfliktu.
- Italija ni imela dovolj orožja, surovin in vojaških zalog, Mussolini pa ostaja v dilemi glede prihodnosti.
Nemčija in njen neslavni drugi (1939–1941)
- Začetna nevtralnost (1939–1940): Mussolini okleva z vstopom v vojno, saj Italija ni pripravljena. Upal je na mirovno rešitev, a Nemčija hitro širi svoj vpliv.
- Italija vstopi v vojno (10. junij 1940): Mussolini pričakuje hitro zmago in ozemeljske koristi, a se kmalu izkaže za napačno oceno.
- Vojaški neuspehi:
- Francoska kampanja (1940): Italija neuspešno napade jug Francije tik pred njeno kapitulacijo.
- Napad na Grčijo (1940–1941): Italijani so poraženi, Nemčija jih mora reševati.
- Severna Afrika (1940–1941): Britanci potisnejo Italijane iz Libije, Nemčija pošlje Rommla na pomoč.
- Naraščajoča odvisnost od Nemčije:
- Hitler prevzame pobudo na Balkanu in v Sovjetski zvezi.
Mussolini napove vojno ZDA (1941), kar še poslabša položaj Italije. - Zaključek: Italija postane Hitlerjev šibek zaveznik, vojaško neuspešna in vse bolj odvisna od Nemčije, kar napoveduje njen propad v vojni.