ZVŽ2 Vprašanja iz učb Flashcards

1
Q
Razloži izraze:
Etologija
Etiologija
Patogeneza
Simptom/\_\_\_\_\_\_\_
Sindrom
Diagnoza
-diferencialna diagnoza
Prognoza
Terapija
Preventiva/\_\_\_\_\_\_\_
A

učb2-42

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q
TRIAS TT
Razloži izraze:
-Kako še drugače rečemo povišani TT? (3)
-Eksogena vročina
-Endogena vročina
-Infekcijska
-Aseptična vročina

Vročine po času trajanja? (4)

Vročine po različnih stopnjah(3)

TT mal nad normalo
TT dost nad normalo
TT pod normalo

A

učb2-47

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Fiziološka nihanja v TT

A

učb2-47

  • breje samice
  • mlade živali
  • po telesnem naporu
  • visoke zunanje temp.
  • zjutrej nižja temp kt zvečer
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

PULZ
manjši prašiči
A pr odraslih pujsih lahko tipamo utrip?

A

a. femoralis

Ne, fonendoskopom štejemo utripe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj pr pulzu ocenjujemo? Opiši vsako stvar

Kaj je tahikardia in kaj bradikardia?

A

učb 49

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

DIHANJE
Kako opazujemo dihanje pri različnh vrstah živali?
Kaj vse pri dihanju ocenjujemo opiši vsako stvar?

A

učb-49

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je evpneja, tahipneja, bradipneja?

A

učb2-49

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kdaj se pojavi ‘‘čisti’’ kostalni ali abdominalni tip dihanja?

A

učb-49

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je oligopneja/ hipopneja, hiperpneja

A

učb-49

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je dispneja? Kako jo delimo?(3) Kdaj se posamezna pojavlja?

A

učb-49

Inspiratorična, Ekspiratorična, Mešana dispneja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kdaj se pojavi analno dihanje?

A

učb50

Eksipratorična dispneja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kako ugotavljamo ruminacije?
Kaj je hipotonija vampa?
Kaj je atonija vampa

A

učb-50

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Vrste izcedkov in njihove značinosti.

A

učb-51

  • serozni
  • mukozni
  • purulentni
  • gnilobni
  • hemoragičen
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q
Poimenovanje endoskopa ali endoskopske preiskave za posamezen organ
Otoskop
oftalmoskop
kolposkop/ vaginoskop
rektoskop/proktoskop
kolonoskop
cistoskop
laringoskop
bronhoskop
gastroskop
artroskop
laparoskop
A

učb 40

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je ČPK?

A

učb 53

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q
Kaj ocenjujemo pri pregledu bezgavk?
Opiši zdravo, akutno in kronično vneto bezgavko po
-velikost
-konsistenca
-občutljivost na dotik
-pomičnost
-površina
-koža nad bezgavko
A

učb 54

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Katere bezgavke pregledujemo pri konju, govedu, psu

A

učb 54

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je glavna naloga veterinarskega tehnika pri pregledu posameznih organskih sistemov?

A

učb 55

  • priprava in pospravljanje pripomočkov
  • fiksacija živali
  • aktivno sodelovanje z veterinarjem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj vse obsega pregled obočil?

A

učb 55

pulz, periferno žilje, srce, kri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je tussis?

Kakšne ločimo?

A

učb-56
Kašelj
Vlažen–>izcedek
Suh

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kako tehnik sodeluje pri pregledu obtočil?

A

Fiksacija, namestitev elektrod za EKG, UZ–>gel, britje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kako tehnik sodeluje pri pregledu dihal?

A

Fiksacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj je trepanacija?

A

učb56

Odpiranje sinusov, če so npr. gnojno vneti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj vse obsega pregled dihal?

A

učb56

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kaj vse obsega pregled prebavil?

A

učb51
Ocena ješčnosti in žeje
Ocena jemanja žvečenja in požiranja hrane
Pregled ustne votline, žrela in požiralnika
Pregled želodca oz. predželodcev in želodca pri prežvekovalcih
Pregled trebuha
Pregled iztrebkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q
Razloži:
Inapetenca
Anoreksija
Polifagija
Polidipsija
Paroreksija ali alotriofagija
A

učb 57

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Razlika med bruhanjem in regurgitacijo?

A

učb57

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Ali konji lahko bruhajo/ podrigavajo? Zakaj?

A
Ne 
Anatomski razlogi (požiralnik, želodec ful ostr ovink)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kako zgledajo ustni odpirači za govedo, konje, prašiče

A

učb 58

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kako zgledajo fiksatorji za konje, prašiče

A

učb 58
nosna zadrga konj
žična zadrga prašič

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kako pregledamo prehodnost požiralnika?

A

učb 59

s sondo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Sondiranje pri konju fiksacija?

A

učb 59
Hlevska uzda, privezan
fiksacija-Nosna zadrga

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Sondiranje pri prašiču fiksacija?

A

fiksacija- žična zadrga

odpirač- lesen klin–> med pregledom tehnik klin drži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Sondiranje pri psu fiksacija?

A

Tehnik fiksira

ustni odpirač

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Sondiranje vampa pri govedu potek?

A

učb 61
Kravo privežemo
Fiksiramo z nosno zadrgo
Sonda skoz nos

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Sondiranje malih prežvekovalcev

A

učb 61

Vet tehnik fiksira glavo, da je čim bolj iztegnjena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Preizkusi na tujek v kapici

A
učb 61
Gerebenski prijem-->kožna guba na hrbtu
Preizkus s kolom
Globoka perkusija
Preizkus s pestjo
Pritisk s palcem
Vodenje živali po bregu navzdol
Preizkus s feroskopom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Kaj je paracenteza?

A

Diagnostična punkcija trebuha

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kaj je melena?

A

učb 64

Enakomerna črna barva iztrebkov zaradi krvavitve iz sprednjih delov prebavil.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Kaj vse obsega pregled izločal?

A
učb 65
pregled ledvic
sečnih izvodil
ocena uriniranja
pregled urina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kaj je mikcija?

A

Izločanje urina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q
Kaj nas pri izločanju urina zanima?
Kaj je?
Dizurija
Strangurija
Tenzem sečnega mehurja
Inkontinenca
Polakisurija
Poliurija
Oligurija
Anurija
Retencija urina
A

učb 66
Dizurija- oteženo uriniranje

Strangurija- oteženo uriniranje z znamenji bolečine

Tenzem sečnega mehurja- žival se napenja izloč se pa zlo mal urina

Inkontinenca- nezmožnost zadrževanja urina

Polakisurija- prepogosto uriniranje ne glede na izločeno količino urina

Poliurija- žival izloča preveliko količino urina

Oligurija- Količina izločenega urina je manjša kot normalno

Anurija- Produkcija urina je zmanjšana na minimum, urin skor da ne nastaja.

Retencija urina- Mehur je poln zard mehaničnih zapor se ne more izločt

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Kaj vse obsega pregled jeter?

A
učb 65
pretrkovanje, ogledovanje
-zlatenica
-odvzem krvi in pregled jetrnih encimov
-biopsija
UZ-male živali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Kaj vse obsega pregled moških spolnih organov?

A
učb 68
Pregled prepucija
Pregled penisa
Pregled modnika, mod in nadmodka
Pregled pomožnih spolnih žlez(prostata in obsečnica)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kaj je kriptorhizem?

A

učb 68

1 ali obe modi se ne spustita iz trebušne votline

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

kaj vse obsega pregled živčevja

A
učb 70
Ocena splošnega obnašanja živali
Pregled lobanje
Pregled hrbtenice
Pregled motoričnih in senzoričnih funkcij centralnega živčnega sistema.

Še posebej temeljito ga oprav kadar opazi znake živčnih motenj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Ocena splošnega obnašanja živali
opiši naslednje izraze:

Refleks
-(3)

Depresija

  • apatična
  • somnolenca živali
  • Nezavest
  • Globoka nezavest
  • Sinkopa

Eksitacija

A

učb 70
Refleks- nehoten odziv živčevja na nek dražljaj
-kožni refleks–>pritisk ali igla
-kornealni refleks–> dotik roženice zapre oko (če ne nezavest)
-pupilarni refleks–> svetloba v oko- zenica se zooži

Depresija-slabša odzivnost na dražjaje

  • apatična-ne pokaže zanimanja za okolico
  • somnolenca živali- zaspana
  • Nezavest-žival se ne zaveda sebe, na zunanje dražljaje se ne odziva. Plitva- rahel odziv mišic.
  • Globoka nezavest- živali ni mogoče prebuditi niti z najmočnejšimi dražlljaji.
  • Sinkopa- omedlevica, naglo nastala nezavest zaradi trenutnega pomanjkanja krvi v možganih

Eksitacija

  • Žival je razburjena, vzemirjena
  • odziv na dražlaje je preveč buren
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Pregled lobanje in hrbtenice
S katerimi preiskavami?
Ukrivljenost hrbtenice

A

Učb 71

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q
Pregled motoričnih funkcij centralnega živčnega sistema
Opiši naslednje izraze:
Paraliza
-centralna paraliza 
-spinalna paraliza
Pareza
Monoplegija
Paraplegija
Tetraplegija
Hemiplegija
Monopareza
Hemipareza
A

učb 71
Paraliza- popolna ohromelost
-centralna paraliza- posledica poškodbe možganov
-spinalna paraliza-posldica poškodbe hrbtenjače
Pareza-Nepopolna ohromelost (zmanjšanje delovanje motoričnega živca)
Monoplegija-Ohromelost ene okončine
Paraplegija-Ohromelost zadnjih nog
Tetraplegija-Ohromelost od vratu naprej
Hemiplegija- Ohromelost leve ali desne polovice telesa
Monopareza-Delna ohromelost ene okončine ali njenega dela
Hemipareza-Delna ohromelost leve ali desne polovice telesa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Nepravilno delovanje motoričnih živcev se kaže kot:
Razloži naslednje izraze
Krč/Spazem

Tonični krči
Klonični krči
Tik
Tremor
Nistagmus
Konvulzije
Ataksija
Prislini gibi
A

učb 71
Krč/spazem- bolezensko stopnjevanje mišične kontrakcije. zaradi prevelike vzburjenosi motoričnih živcev.

ločimo:
Tonični krči- dolgotrajne trajajoče kontrakcije
Klonični krči- Izmenjujeta kontrakcija in sprostitev mišice
Tik- Nehoten, ponavljajoč, hiter, ttzajoč gib ali zaporedje gibov v predelu določene mišične skupine
Tremor- Hitro ritmično tresenje mišice, mišične skupine ali celornega telesa
Nistagmus- Trzanje očesnega zrkla
Konvulzije- Tako močni klonični krči da pretresajo celotno telo
Ataksija-negotovo, tipajoče gibanje
Prislini gibi- Popolnoma koordinirani mišični gibi, ki se ponavlljajo(gibanje v krogu, tiščanje naprej, brezciljno tavanje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q
Pregled senzoričnih funkcij centralnega živčnega sistema
v čem se kažejo?
Kako jih ugotavljamo?
Razloži:
hiperestezija
hipestezija
anastezija
A

učb 72

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Pregled kože in kožnih organov

-Kateri pregledovalni metodi uporabi veterinar?
Kaj je albinizem?
Kako strokovno imenujemo napetost ali prožnost kože?

A

učb 73

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q
Kaj je izpuščaj?
Razloži vrste izpuščajev.
Macula   <
Papula
Tuberculum
Phyma
papilloma
vesicula
bulla
pustula
urtica
ekcem
A

učb 73
Vsaka vzbrst kože ali sluznice

Macula- madež, omejena sprememba v obarvanju kože brez sprememb v konsis. in nivoju rozeola

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Kaj je cerumen?

A

Ušesno maslo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Pregled mlečne žleze

  • Pregledovalne metode
  • Fiksacija goveda in kobile za pregled mlečne žleze.
  • Fiksacija psic in mačk.
  • Fiksacija svinj

Kaj veterinar ugotavlja?

A

učb 78

56
Q

Pregled mleka

-Kako odvzamemo mleko za bakteriološko preiskavo?

A

učb 78

57
Q

Kakšna kri je nativna kri? Kako jo dobimo? Zakaj jo rabmo?

A

učb 80
v epruveto z antikoagulantom, kri ne koagulira
za krvni razmaz, krvna slika, dif. bela krrvna slika, sedimentacija

58
Q

Kako dobimo krvni serum?

Za katere peiskave ga potrebujemo?

A

učb 80
Kri odvzamemo v epruveto, ki NE vsebuje antikoagulanta. Kri koagulira- kvni strdek+serum
Za biokemične preiskave

59
Q

Kaj je zdravje?

A

učb 87

60
Q

Kaj je bolezen?

A

učb 87
skupek odzivov organizma na nek dražljaj
vsako odstopanje od fiziološkega stanja

61
Q

Značilnosti bolezni

Obdobja bolezni.

A
učb 87
 Značilnosti
-vzrok, ki bolezen izzove
- sposobnost organizma, da se na dražljaj odzove
-začetek, razvoj in konec

Obdobja

  1. Latentno- od začetka delovanja vzroka-pojava b. znakov
  2. Prodormalno- ko škodljivi dejavnik ‘‘zmaga v boju z organizmom’‘vslabo počutje, ni še izrazitih znakov.
  3. Manifestno obdobje- Tipični boleznski znaki
  4. Konec bolezni
    - Popolna ozdravitev
    - Nepopolna ozdravitev
    - Smrt
62
Q

Kaj je agens?

A

Dejavnik, ki bolezen sproži.

63
Q

Kako ločimo dejavnike nastanka bolezni?

A

učb 88

NOTRANJI DEJAVNIKI

  • telesni ustroj/ konstitucija
  • kondicija/ zmogljivost
  • dispozicija (6)

ZUNANJI DEJAVNIKI

  1. Fizikalni dejavniki
    - mehanski dejavniki
    - termični dejavniki
    - sevanja
    - električno delovanje
    - podnebni dejavniki
  2. Prehrambeni dejavniki
    - kvantitativne motnje v prehrani
    - kvalitativne motnje v prehrani
    - pomanjkanje vode
  3. STRUPENE SNOVI
    - eksogeni strupi
    - endogeni strupi
  4. NEUSTREZNE HIGIENSKE RAZMERE
  5. BIOLOŠKI DEJAVNIKI
    - MO–>kužne/infekcijske bolezni(okužba/infekcija)
    - Zajedavci(invazija/ infestacija)
64
Q

Kaj so deficitarne bolezni?

A

Bolezni povezane z neprimerno kakovostjo hrane

65
Q

Kaj vse uvrščamo med biološke dejavnike povzročiteljev bolezni?
Kaj morajo doseči da povzročijo bolezen?

A

učb 91
bakterije, virusi, glive, prioni, zajedavci

Vdret v organizem
Zaustaviti in premagati obrambne mehanizme telesa

66
Q

Kaj je vezikularni šum?

A

je mehki, nizek zvok, ki se sliši, ko poslušate prsi zdrave osebe.

67
Q

Kaj je okužba/ infekcija?

A

učb 91

Vdor, naselitev & razmnožvanje mikroorganizmov v telesu.

68
Q

Kaj je infestacija?

A

učb 92

Vdor parazitov na ali v organizem.

69
Q

Vzroki za nastanek regresivnih procesov?

A

učb 92
pomanjkanje določenih snovi& energije
kopičenje škodljivih snovi v celicah
delovanje fizikalnih dejavnikov na celice…

70
Q

Kaj vse prištevamo k regresivnim procesom?

A
Atrofija
Degeneracija
Motnje v presnovi OH, maščob, beljakovin
Motnje v poroženevanju
Motnje v pigmentaciji
Nekroza
Motnje v presnovi mineralov
Smrt
71
Q
Kaj je atrofija?
Posledice?
Lahko gre za?
Opiši
Fiz atrofije:
-involucijske atrofije
-senilna atrofija
Pat atrofije:
inianicijska atrofija
toksična atrofija
nedejavnostna ali iniaktivnostna atrofija
nevrogena atrofija
kompresijska atrofija
endokrina atrofija
aktinična atrofija
A

učb 92
Kaj je atrofija? Zmanjšanje velikosti celice, tkiva, organa
Posledice? Njegovo moteno delovanje
Lahko gre za? Volumensko atrofijo(zmanjšanje volumna celic), Numerično atrofijo zmanjšanje št. celic
Opiši
Fiz atrofije:
-involucijske atrofije- zmanjšanje maternice po produ, izginevanje piželjca
-senilna atrofija-zmanjšanje organov zaradi starosti
Pat atrofije:
inianicijska atrofija-Posledica stradanja 1. maščevje 2. mišice 3.skelet
toksična atrofija-Posledica zastrupitve
nedejavnostna ali iniaktivnostna atrofija-Zmanjšana aktivnost organa
nevrogena atrofija-Zaradi poškodbe centralnega ali perifernega živčevja
kompresijska atrofija- Posledica dolgotrajnega pritiska, zmanjšana prekrvavitev, popada
endokrina atrofija-Zaradi motenj v izločanju hormonov
aktinična atrofija-Posledica delovanja žarkov (hematopoetski in spolni organi)

72
Q

Kateri organi so še posebej občutljivi na delovanje žarkov?

A

učb 93

Hematopoetski in spolni organi.

73
Q

Kaj je degeneracija?
Kaj je posledica degeneracije?
Katere degenarecaje ločimo?

A

učb 93
Sprememba organa ali tkiv
Posledica je njihovo moteno delovanje.
Ločimo:

  1. Parenhimsko degeneracijo
    Bolezensko so spremenjene celice parehnimskih organov(celice ledvic, jeter, srca)
  2. Hidropska degeneracija
    V medceličnini je več tekočine.
  3. Halinska, fibriniodna, amiloidna degeneracija
    V celicah se pojavljajo različne snovi, največkrat beljakovine
74
Q
Motnje v poroženevanju
Kako jih strokovno imenujemo?
To so pravzaprav motnje v \_\_\_\_\_\_\_ \_\_\_\_\_\_\_\_
Opiši naslednje izraze:
Hiperkeratoza
Ihitoza
Kdaj začnejo poroženevati sluznice?
Hipokeratoza
Parakeratoza
A

učb 93

75
Q

Motnje v presnovi OH
Kaj je hiperglikemija in kaj hipoglikemija?
Razloži razliko med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2.
Najpogostejši simptomi.
Kaj je glikogenska infiltracija?
Kje je glikogen fiziološko?

A

učb 95

76
Q
Motnje v presnovi maščob.
Kako delimo maščobo v telesu?
Kateri vrsti motenj maščob poznamo?
Kako se spremeni organ v katerem se kopiči maščoba?
Posledice?
A

učb 95
Vrsti motenj
-Patološko odlaganje maščobe v maščobnie celice-kopičenje maščobnega tkiva(nepravilnosti v delovanju endokrinih žlez)

-Patološko odlaganje maščobe v parenhimske celice-maščobna metamorfoza (jetra, prečnoprogaste mišice)

77
Q

Motnje v presnovi mineralov
Kako jih še drugače imenujemo?
Kako še drugače imenujemo odlaganje kalcijevih soli v tkiva in kdaj je to fiziološko in kdaj patološko?

Kako še imenujemo odlaganje soli sečne kisline? Kje se najpogosteje nalaga?

Kaj so konkrementi
Ločimo? Po čem se razlikujejo?

Kako še drugače poimenujemo naslednje prave kamne in kje nastajajo?
Sečni kamni
Žolčni kamni
Slinski kamni
Črevesni kamni
Pankreasni kamni
Kamni v atrerijah, venah
Kamni na zobeh
Kaj so dejavniki za njihov nastanek?

Izvor psevdokonkrementov
Kako imenujemo kamne iz živalskih dlak?
Iz rastlinskih vlaken?
Iz zasušenega blata?

Kaj vse povzročajo konkrementi?

A

učb 96

Impregnacije(odlaganje soli različnih spojin v tkiva)

78
Q
Motnje v pigmentaciji
Kako jih strokovno imenujemo? 
Kako ločimo pigmente?
Razloži:
Hiperpigmentacija
Hipopigmentacija
Apigmentacija
Depigmentacija
Ahemoglobini pigment
Kaj je melanin, kje nastaja?
Razloži: 
Hipermelanoza
Melanoza
Melanom
Hipomelanoza
Amelanoza ali\_\_\_\_\_\_\_\_\_\_

Kako nastanejo hemoglobini pigmenti?

Kaj je zlatenica in katere ločimo?

A

učb 97,98

79
Q

Kaj je mioglobinemija in kaj mioglobinurija?

A

učb 98
Mioglobin v krvi
Mioglobin v urinu

80
Q

Kdaj je nekroza fiziološka?

Katere oblike nekroze ločimo?

A

učb 99

APOPTOZA
-fiziološko odmiranje celic–>eritrociti, endometrij

Vrste nekroze glede na videz& procese:
KOAGULACIJSKA NEKROZA
-denaturacija beljakovin (ireverzibilno), ostro omejeno tkivo sivorumene/belkaste barve

KOLIKVACIJSKA NEKROZA
-raztaplanje celic& mehčanje tkiva–>malacija
v vlažnih in sočnih tkivih npr. možgani

KAZEOZNA NEKROZA- zasiritev, sirasta nekroza
denaturirane beljakovine se naložijo na maščobne snovi.(Tuberkuloza)

GANGRENA
na odmrlo tkivo delujejo –>zunanji dejavniki vročina, bakterije, vlaga

1. Suha gangrena-mumifikacija
odmrlo tkivo se zaradi izhlapevanja vode izsuši.
Na distalnih delih okončin.
Brez MO
Nima vonja
Demarkacijska linija
  1. Vlažna gangrena
    Na odmrlo tkivo ze naselijo saprofitske gnilobne bakterije, izločajo encime. (Pljuča, črevesje, maternica)
    Tkivo: črno, vlažno, kašasto , zlo smrdi ni ostro ločeno od zdravega tkiva

Posebna oblika vlažne gangrene DECUBITUS
-nastane na mestih, ker kostne štrline pokriva koža.

3.Plinska gangrena
Infekcija z balterijami iz rodu Clostridium
glikogen-->plini + maslena kisl.
kreptacija
mišice + maščobno tkivo
81
Q

Kaj je decubitus

A

Oblika vlažne gangrene

Nastane tam, kjer koža prekriva kostne štrline. (slabša prekrvavitev, odmre)

82
Q

Kakšen je odziv organizma na nekrotično tkivo?

A

učb 100
Nekrotična žarišča–> tujek

Demarkacijska linija--> loči ali v celoti obda
Na koži/ sluznici
-erozija površinski defekt odluščnega NT
-čir sega globje -->brazgotina
Odpadanje nekrotičnih delov telesa
Fistula- nekrotična vsebina prodre iz globine skozi kanal
Telo nekrotično maso v celoti odstrani
Brazgotinjenje
Inkapsulacija
Kaverna(tuberkuloza)
Poapnitev
83
Q

Kako si po poškodbi sledijo progresivni procesi?

A

učb 102

  1. celice še žive, sanacija rekreacija(popolnoma opomorejo)
  2. celice uničene, čiščenje purifikacija
  3. obnova tkiva
  4. prilagoditev tkiva
  5. presaditev tkiva, če organizmu ne uspe popraviti škode.
84
Q

Katere procese uvrščamo med progresivne?

A
  • Rekreacija
  • Čiščenje
  • Obnova tkiva (Regeneracija, reparacija)
  • Prilagoditev(Spr tkivne, org zgradbe, metaplazija, hipertrofija, hiperplazija)
  • Transplantacija(transfuzija)
  • Rana
  • Novotvorbe
85
Q

Kaj je rekreacija?

A

učb 102
Celice si po prenehanju delovanja škodljivega dejavnika popolnoma opomorejo.
Po sanacijskih procesih so enake kot prej in opravljajo enako nalogo.

86
Q

Kaj je čiščenje?

A

učb 102
Purifikacija
Progresivni proces odstranitve mrtve mase
-tekoča–>resorbcija kapilare, limfne žile
-trši delci, MO–> fagociti, fagocitoza

87
Q

Kaj je obnova tkiva?
Ločimo?
Od česa je odvisna regeneraijska moč tkiva?

A

učb 102

88
Q

Kaj je akomodacija?
Kdaj je nujna?
Katere načine ločimo?
Zapiši primere fiziološke in patološke hipertrofije.

A

učb 102

  1. Prilagoditev s spremembo tkivne ali organske zgradbe
  2. Metaplazija
  3. Hipertrofija, hiperplazija, lažna hipertrofija
89
Q

Razloži:
Dejavnostna ali funkcijska hipertrofija
Hormonska hipertrofija

Kompenzacijska hipertrofija
Patološka hormonska hipertrofija
Hipertrofija kot posledica pretirane regeneracije
Vnetna hipertrofija
Hipertrofija zaradi MO
A

učb 104

90
Q
Transplantacija razloži:
Donator
Recipient
Transplantat
Avtologna transplantacija
Alogena transplantacija
Singena transplantacija
Ksenogena transplantacija
Aloplastika
Imunosupresivi

Transfuzija
Kdo je lahko krvodajalec?

A

učb 105

91
Q

Kaj je vulnus?

A

Rana

92
Q

Napiši in opiši

  • Faze celjenja rane
  • Načine celjenja rane
A

učb 105,106,107

93
Q

Kaj je keloid?

A

učb 107

Brazgotina po celjenju, ki je večja od prvotnega tkiva.

94
Q

Sestava in naloga kraste?

Ali jo odstranjujemo?

A

učb 107

95
Q

Razloži
Hipergranulacija
Katere živali so nagnjene?

A

učb 106
granulacijsk.o tkivo preraste raven okolnega tkiva.
Konji.

96
Q

Katere novotvorbe rastejo ekspanzivno?

A

učb 109

Benigne

97
Q

Katere novotvorbe rastejo infiltrativno?

A

109

Maligne

98
Q

Kako najpogosteje metastazirajo tumorske celice?

A

učb 109
Limfogeno po limfi
Hematogeno po krvi

99
Q

Kaj so tumorski markerji?

A

učb 109

100
Q

Kako imenujemo benigne in maligne novotvorbe

kateri je izjema?

A

učb 110

Karcinom- maligna novotvorba epitelnega tkiva

101
Q

Kako delimo motnje v krvnem obtoku?

A
učb 111
1. Lokalne
spremenjena količina krvi na določenem mestu
-hiperemija
-ishemija
-krvavitve
-tromboza
-embolija
-metastaziranje
2. Splošne
okvare srca, prevelika izguba krvi, nepravilna porazdelitev krvi po organizmu.
-venska hiperemija
-anemija
-šok
102
Q

Simptomi splošnih motenj v krvnem obtoku?

A

učb 111

cianoza sluznic in kože, oteženo dihanje, zastajanje tekočine v tkivih

103
Q

Polnokrvnost?
Kaj je?
Razlogi za nastanek?
Ločimo?

Kakšen je polnokrvni organ zaradi arterijske hiperemije?
Koliko časa traja, kakšna je njena vloga, ali ima škodljive posledice?

Vzroki za nastanek venske hiperemije?
Kakšna so tkiva/ organi?
Posedice?

A

učb 111

Polnokorvnost ali hiperemija je lokalna motnja krvega obtoka, ko je v organu prisotna večja količina krvi.

Povečan pritok krvi-arterijska hiperemija
Zmanjšan odtok krvi-venska hiperemija

ARTERIJSKA/ AKTIVNA HIPEREMIJA
Povečan pritok krvi po arterijah,
odtok po venah normalen.
-Fiziološka ali funkcijska hiperemija: povečana aktivnost organa
-Termična hiperemija: posledica delovanja toplote, žile se razširijo (enako sevanja)
-Vnetna hiperemija: Posledica sproščanja različnih substanc(širijo žile), ki nastajajo med vnetjem.

organ:
povečan, nabekel, težji, intenzivno rdeče barve
vedno akutna!!
pozitivna.
Škodljivih in trajnih posledic ni.

VENSKA ALI PASIVNA HIPEREMIJA
Dotok krvi normalen
Zmanjšan odtok.
vzroki:
-centralni–> oslabelost srca, motnje v dihanju; kri zastaja povsod SPLOŠNA MOTNJA
-periferni–> pritisk na veno ali zamašitev vene

organ:
modrikasta barva
centralna--> celo telo modriksto
hladen
trd organ

posledice:

  • anstomoze–> ni posledic
  • če se ne vzpostavi vzporedni krvni obtok–>nekroza
  • edemi (odtok krvi je delno onemogočen, traja dlje, povečana propustnost)
104
Q

Kaj je hipostaza?

A

učb 112
oblika venske hiperemije.
Srce nima zadostne potisne moči.
Kri zastaja v nižje ležečih predelih

Najpogosteje pri živalih, ki obležijo
Kri lahko zastaja v pljučih–>hipostatske pljučnice

105
Q

Kaj je staza?

A

učb 112
Popolna zaustavitev cirkulacije krvi na določenem mestu.
Možnost za nastanek nekroze.

106
Q

Kaj je ishemija?
Kako se kaže?

Vzroki za nastanek?

Posledice ishemije? Od česa so odvisne?

A

učb112
Lokalna motnja krvnega obtoka

Zmanjšana količina krvi v tkivu ali v nekem organu.
Je posledica zmanjšanega dotoka krvi.
t. i. lokalna anemija

Organ je bled, hladen, zmanjšan volumen.

Vzroki za nastanek:
-pomankljiv dovod arterijske krvi
-neenakormerna razporeditev krvi po telesu
(nek del je hiperemičen)

Posledice: lahko tud nekroza
odvisne so od:
-občuljivosti tkiva(možgani-vezivno tkivo)
-trajanja ishemije (kratek čas-ni hujših posledic)
-SS in starost organizma
-hitrosti razvoja sprememb
-stopnje zaprtja arterije
-sposobnost vzpostavitve kolateralnega krvnega obtoka. (Xvranica, ledvica, mrežnica, možgani)

107
Q
INFARKT
Kaj je?
Vzrok za nastanek infarkta?
Videz infarkta?
Posledica infarkta? Od česa so odvisne?
A

učb 113
nekrotično območje v tkivu ali organu, ki nastane zaradi zamašitve arterije. (Prekinjen dotok krvi)

Zamašitev terminalne arterije
Najpogosteje: ledvice, možgani, srce, vranica
Nekroza zarad pomanjkanja kisika in hs

Videz:
oblika odvisna od razvejanosri arterije
možgani–> nepravilno oglati,jajčasti
različnih konsistenc odvisno od oblike nekoze
Barva odvisna od količine krvi (rdeči/ hemoragični, beli/ ishemični)

Posledice so odvisne od:

  • mesta
  • velikosti infarkta
  • načina razkroja nekrotične mase
108
Q

Razlika kap/infarkt?

A

učb 113

Infarkt- nekrotično območje, ki nastane zaradi zamašitve arterije.

Kap- oslabljeno ali prenehanje delovanja nekega organa zaradi katerega koli razloga. (Med njimi tud zamašitev arterije)

109
Q

Kaj je krvavitev?

Kako ločimo krvavitve?

Kam se kri lahko izliva?

Razloži
Hemopericardium
hemotoraks
hemoperitoneum
hemartrossis

gastroragija
enteroragija
metrorafija
pnevmoragija

petehije
ekhimoze
vibice
sugilacije/sufuzije
hematom
A

učb 114

110
Q

Vrste krvavitev?
Vzroki za nastanek krvavitev?
Posledice krvavitve?

A

učb 114

  • a: svetlo rdeča, curek sinhron z utripi
  • v: temnejše rdeče barve, enakomerno teče
  • k: rosenje tkiva
  • kombinirana: iz arterij ven& kapilar
  • iz srca
Vzroki:
-prekinjena žila mehanski dejavniki
-ruptura žile
-povečana propustnost žilnih sten
 Vzroki
   -pomanjkanje O2
   -MO
   -strupi
POSLEDICE
Odvisne so od
-količine izlite krvi
-trajanja
-lokacije krvavitve

Smrt-kratek čas, izguba 1/3 krvi
Krvavitvena/posthemoragična anemija-oganizem veliko izgubo krvi preživi. Tekočina se nadomesti, manjkajo eritrociti.

111
Q

Kaj je ruptura žile?

A

114

Zaradi dviga tlaka žila poči

112
Q

Kaj se zgodi pri notranji krvavitvi v

  • Možgane
  • Lobanjsko votlino
  • Osrčnik
  • Pljuča
A

115
Možgane-lahko stisne žile v možganih->ishemija->infarkt->smrt

Lobanjsko votlino-isto

Osrčnik-tamponada srca, srce se ne more razširiti–>smrt

Pljuča- pljučni mešički se napolnijo s krvjo–>ni izmenjave plinov->zadušitev->smrt

113
Q

Tromboza
Kaj je?

Razloži
Tromb
Koagulum
Postmortalni koagulum

Vzroki za nastanek tromboze?

Ločimo?

Kaj se lahko zgodi s trombom?

Posledice tromboze?

A

učb 115
Strevanje krvi v žilah ali srcu živega organizma.

Strjena masa krvi v žilah ali srcu živega organizma.
Strdek krvi zunaj žile
Strdek krvi v žilah ali srcu organizma po smrti.

  • Poškodba endotela krvne žile
  • Upočasnjen ali prekinjen pretok krvi (trombociti bližje k steni, lažje se sprimejo, razširitev žile–>kri vrtinči)
  • Sprememba sestave krvi (poapnevanje-kamni, zasušitev, vraščanje granulacijskega tkiva
  • lahko se raztopi
  • lahko se odtrga

Posedice:

  • Embolija–>zamaši šilo
  • smrt (aorta, arterije atrie mortis)
  • če se vzpostavi KKO–>ni posledic
  • XKKO ishemija–>nekroza
  • venski trombi–>venska hiperemija
114
Q

EMBOLIJA
Kaj je?

Vrste?

Kje se najpogosteje ustavi embolus, ki potuje po arterijah in kje če potuje po venah.

Posledice? Od česa so odvisne?

Arterijska embolija?
Venska embolija?

A

116
Je zamašitev krvne žile s tujkom t. i. Embolus.

Vrste:

  • tromboembolija
  • zračna embolija
  • celična embolija
  • maščobna embolija
  • tumorska embolija
  • parazitska embolija

Kje se najpogostej ustavi?
arterije–>jetra, vranica, možgani
venski sistem–>pljuča

Posledice so odvisne od:

  • mesta zamašitve žile
  • velikosti in vrste embolusa. (manjši zamaši manjše žile, npr. tumorski prenaša raka po organizmu)

Arterijska embolija? Infarkt
Venska embolija? Venska hiperemija

115
Q

Kaj je razsevanje?

Kaj se najpogosteje prenaša?

Po čem se snovi najpogosteje prenašajo?

A

učb 117
Metastaziranje
Prenos različnih snovi po krvi ali limfi iz enega mesta na drugo.

Bakterije, maligne tumorske celice, protozoji, glive

Po krvi, po limfi, po naravnih kanalih v telesu.

116
Q

Kaj je anemija?
Kaj je glavna posledica anemije?
Simptomi?

Razdelitev anemij glede na vzrok?

A

učb 117
Splošna motnja v krvnem obtoku.
Zmanjšanje skupne količine krvi ali spremembe v kakovosti krvi.

Zmanjšan prenos kisika

Simptomi:

  • apatične
  • hitro utrudijo
  • povišan pulz
  • hitrejše in oteženo dihanje
  • blede sluznice

Razdelitev anemij glede na vzrok:

  1. Posthemoragične anemije- posledica krvavitve
  2. Hemolitične anemije- posledica hemolize eritrocitov.
  3. Nutritivne/ alimentarne anemije- eritociti ne morjo dost hitr nastajat zarad pomanjkanja vitamina B,C folne kisline, mineralov…brejost, laktacija
  4. Aplastične anemije- posledica zmanjšane ali motene tvorbe eritrocitov v kostnem mozgu.
117
Q
Kaj je šok?
Vzroki za nastanek?
Razloži:
hemoragični/hipovolemični šok
bolečinski šok
kardiogeni šok
septični šok
travmatski šok
anafilaktični šok

Znaki šoka:

Kako ukrepamo, če je žival v šoku?

A

učb 118
Pomanjkljiva prekrvavitev življensko pomembnih organov.

Kri se izlije v periferno žilje in tam obleži. Krvi ni dovolj, da bi zapolnila večje žile in oskrbovala vitalne organe.

V krvi primankuje O2
Poveča se CO2
Zaostajanje presnovnih produktov
Nekroza

Vzroki za nastanek:

  • izguba krvi ali tekočine
  • oslabljeno delovanje srca
  • motnje v vazomotoriki kapilar

hemoragični/hipovolemični šok-posledica izgube krvi ali tekočine(krvavitve, bruhanje, opekline)
bolečinski šok-posledica hude bolečine
kardiogeni šok-posledica srčne odpovedi
septični šok-lahko spremlja hude okužbe
travmatski šok-ob hudih poškodbah
anafilaktični šok-posledica preobčutljivostne ali anafilaktične reakcije. Premočan imunski odziv organizma. (alergijska reakcija)

Znaki šoka:

  • blede sluznice
  • ČPK je podaljšan
  • dihanje je pospešeno in plitvo
  • distalni deli okončin, rep, uhlji, ustna votlina so hladni
  • žival je apatična, nezeainteresirana ali v nezavesti

Kako ukrepamo?
Čim prej vet. pomoč
-zaustavitev krvavitve
-imobilizacija zloma
-namestitev v položaj, da je glava nižje od telesa
-miren prostor, odeja ne dajemo jest&pit

118
Q

Kaj je transudacija in kaj resorpcija?

A

Učb 119
Tekočina, ki izhaja iz arterijskega dela kapilar v tkivo= transudat proces je transudacija.

V venski del pa se tekočina vrača s procesok resobcije.

119
Q

Kateri dejavniki si potrebni, da sta resorbcija in transudacija v ravnotežju?

A
  1. Hidrostatični kapilarni tlak- ki mora biti v arterijskem delu večji kot v venskem. (Lahko prehaja in se vrača)
  2. Onkotski tlak- zadržuje vodo v krvi, vzdržujejo ga beljakovine. Enak v obeh delih kapilar. Za uravnavanje resorbcije( beljakovine vlečejo vodo k sebi)
  3. Prepustnost kapilarne stene- normalno omogoča le prehajanje vode in manjših molekul.
  4. Normalna koncentracija elektrolitov
  5. Uravnoteženo delovanje živčnega sistema in sistema žlez z notranjim izločanjem
120
Q

Kakšno je edematozno tkivo?

A

Učb 120

  • Nabreklo
  • Bledo
  • Testaste konsistence
  • Hladno na površini (vnetni je topel zard hipremije)
  • obsežnost je odvisna od vrste tkiva
  • bolj kt je rahlo, več vode se lahko združi
  • Največkrat se pojavlja v podkožju in pljučih
121
Q
Kaj je hidrops?
Kakšni so vzroki za nastanek?
Razloži:
Hidroperikardium
Hidrotoraks
Hidrops ascites
Hidrocefalus
Hidrocele
Hidrartros
A

Učb 120
Hidrops pomeni nabiranje tekočine v telesnih votlinah.

Vzroki za nastanek so enaki tistim za nastanek edema.

Hodroperikardium- tekočina v osrčniki
Hidrotoraks- tekočina v prsni votlini
Hidrops ascites- Tekočina v trebušni votlini
Hidrocefalus- Tekočina v možganskih prekatih
Hidrocele- tekočina v modovih ovojnicah
Hidrartros- tekočina v sklepno votlini

122
Q

Naštej povzročitelje vnetja.

A

Učb 121

Neživi

FIZ

  • mehanski
  • termični
  • aktinični
  • električno delovanje

STRUPENE SNOVI

  • ex
  • en

Živi/Biološki

  • bakterije
  • virusi
  • par
  • glive
123
Q

Kateri simptomi še pogosto spremljajo vnetje poleg CDRTF?

A

Ucb 121
Povisana TT
Levkocitoza
Spremenjena sestava plazemskih beljakovin

124
Q

Kako poimenujemo vnetje in kateri so izjeme?

A

121
Latinsko ime +itis
(gastritis, enteritis, metritis,..)

IZJEME
pneumonija-pljučnica
angina- vnetje žrela in mandljev
Rahitis- NI vnetje

125
Q

Potek vnetja
Kateri patološki procesi potekajo?
Opiši jih.
Kaj so mediatorji vnetja?

A

Učb 122

126
Q

Kako delimo vnetja glede na prevladujočo fazo?

A

Ucb 123

ALTERACIJSKO VNETJE
Najbolj izražena je poškodba tkiva. Škodljivi dejavnik ob delovanju povzroči poškodbo/ uniči tkivo.
-Nekrotično vnetje- tako huda poškodba, da povzroči obsežno nekrozo tkiva (hude opekline, delovanje kisline)
-Eksudacija in proliferacija sta slabo izražena.

EKSUDACIJSKO VNETJE
Prevladuje eksudacija, izhajanje tekočine, beljakovin in celičnih elementov iz žil v tkivo. Ločimo jih glede na vrsto eksudata.

  • Serozno vnetje–> najblažja oblika, eksudat=tekočina, zelo malo belj. In celičnih elementov. Prozorna ali rumenkasta t.
  • Gnojno/ Purulentno vnetje- eksudat=pretežno nevtrofilni granulociti–>raztapljajo vneto tkivo in druge sestavine eksudata. Nastaja gnoj. Absces, flegmona,empiem

-Fibrinozno/ Fibrinsko vnetje
Iz huje poškodovanih kapilar prehaja fibrinogen ob delovanju encima trombokinaze se spremeni v čisti fibrin.
Pojavlja se tam, kjer se fibrin lahko nalaga: serozne opne, sluznice cevastih organov, pljuča. Fibrinozno lahko preide v gnojno

-Hemoragično vnetje:
V eksudatu so prisotni eritrociti, mi prehajajo skozi močno poškodovane žilne stene. (Zelo virulentni mo, bacilus anthracis, povz klasicne prasicje kuge, kemijske snovi)

-Gnilobno vnetje:
Kombinacija vnetja in vlažne gangrene. Naselitev gnilobn8h bakterij na odmrlo tkivo.
Razvije se iz gnojnih in fibrinoznih vnetij.
Značilen gangrenozni vonj, ki zelo smrdi.
Izcedek=Temno do črno zelene barve.
Dihala, prebavila, maternica.

-Kataralno vnetje=vnetje sluznice
Katerokoli eksudacijsko vnetje, ki se pojavi na sluznicah.
Blaga vnetja
Npr nahod
Eksudat se med vnetjem spreminja.
Serozen–> mukozni, sluzni katar–>gnojni katar
Kroničbo vnetje: odebelitev sluznice ali stanšanje sluznice z malo žlezami

PROLIFERACIJSKO VNETJE
Produktivno vnetje, nastaja novo tkivo. Značilno razmnoževanje celic vezivnega tkiva in obrambnih celic. Alteracija in eksudacija sta slabo izraženi. Običajno je prolifetrcija kazalrc da je nek proces kroničen.
Proliferacija na sluznicah=odebelitev, polipi
Na kosteh=kostni izrastki(kronični artritisi)

SPECIFIČNA VNETJA/GRANULOMSKA VNETJA
Značlna klinična slika. Po opaženih spremembah precej zanesljivo lahko postavimo diagnozo.
Povročajo jih MO
Granulom= skupek limfocitov, plazmatk in makrofagov ki inkapsulirajo tujek
-tuberkuloza
-maleus
-aktinomikoza
....
127
Q

Kaj je gnoj in kaj ga sestavlja?

Kaj vpliva na barvo in konsistenco gnoja?

A
učb123
Gnoj sestavljajo:
-živi in propadli nevtrofilci
-serozna tekočina
-utekočinjeno mrtvo tkivo
-povzročitelji vnetja

Povzročitelji&vrsta živali

128
Q

Kaj je absces?

A

učb 123
ABSCES- Ali ognojek, ognojeno območje je ostro omejeno od okolice. Okrog abscesa je pirogena membrana iz granulacijskega tkiva, ki se ob prenehanju delovanja bakterij spremeni v vezivno tkivno kapsulo.

129
Q

Kaj je flegmona

A

učb123

  • Oblika gnojnega vnetja, ki se neomejeno širi v v-ezivnem tkivu.
  • Nastane zelo hitro
  • Najpogosteje kot posledica okužbe rane
  • Nikoli ni osto imejeno od okolice
  • Vzrok za širjenje: nezadostne obrambne sposobnosti organizma
  • Najpogosteje v podkožju& mišicah
  • Pri domačih živalih najpogosteje pri konjih&psih
130
Q

Kaj je empiem?

A

učb123
Nabiranje gnoja v telesnih votlinah ali v votlih organih.

Pri gnojnem vnetju telesnih votlin in sluznic votlih organov

131
Q

Kaj je sterilni gnoj?

A

učb123

Gnoj v katerem so bakterije mrtve.

132
Q

Kaj je kužni gnoj?

A

učb123

Gnoj, ki vsebuje žive bakterije.

133
Q

Kaj prehaja iz kapilar pri:

  • blažjem vnetju
  • hujšem vnetu
  • zelo hudih vnetjih
A

učb 122

  • blažjem vnetju–> samo tkivna tekočina
  • hujšem vnetu–> albumini& globulini
  • zelo hudih vnetjih–> fibrinogen
134
Q

Ali gnojno vnetje lahko povzročijo virusi?

A

učb 123

Ne

135
Q

Opiši kužni krog.

Kaj moramo narediti da žival pozdravimo?

A

učb 127

  1. Vir okužbe(primarni, sekundarni)
  2. Poti širenja(direktno, indirektno)
  3. Vdorno mesto(aerogeno, alimentarno, kontaktno, galaktogeno, urogenitalno, transplacentarno)
  4. Št in virulenca
  5. Odpornost gostitelja

Prekint kužni krog

136
Q

Kako se kužne bolezni razlikujejo od drugih?

A

učb 128

  1. Povzročitelji so MO
  2. Značilna je inkubacija
  3. Obramba organizma je specifična
137
Q

ODPORNOST/IMUNOST
aktivna naravna /umetna
pasivna naravna /umetna

A

aktivna naravna
-bolezen prebolimo

aktivna umetna
-vakcinacija

pasivna naravna
-protitelesa od mame kolostrum/postlca

pasivna umetna
-serumizacija