ZVŽ2 maturitetna vprašanja

Question 1

1. FIZIKALNE METODE KLINIČNE PREISKAVE
   Slovensko in strokovno poimenujte osnovne metode klinične preiskave. Povežite jih s praktičnimi primeri in navedite pripomočke, ki jih pri izvajanju posamezne pregledovalne metode potrebujemo.

Answer 1

INSPEKCIJA-Ogledovanje
-temperament, vedenje, rejenost, konstitucija, drža
PALPACIJA- Otipavanjet, žilni utrip, bezgavke, brejost, spremembe
-velikost, oblika, toplota, hrapavost, konsistenca(6)
PRETRKAVANJE-perkusija
-primerjalno, topografsko
-posredno, neposredno
AVSKULTACIJA-osluškovanje
-fiziološki patološki zvoki
-dihal, prebavil, srca
-posredno, neposredno

Question 2

2. SPECIALISTIČNE METODE KLINIČNE PREISKAVE
   Navedite najpogostejše specialistične metode klinične preiskave. Za vsako preiskavo navedite pripomoček oz. napravo in razložite, na čem preiskava temelji. Opredelite škodljivost posamezne preiskave za pacienta!

Answer 2

učb2-39

Question 3

3. SIMPTOM IN DIAGNOZA
   Kaj je simptom? Katere vrste simptomov poznamo, za posamezno vrsto simptoma navedite primer. Razložite izraz sindrom.
   S pomočjo simptomov veterinar postavi tudi diagnozo. Kaj je diagnoza; na podlagi česa (poleg simptomov) jo veterinar postavi? Razložite, kej pomeni diferencialna diagnoza!

Answer 3

učb2-42

Question 4

4. ANAMNEZA
   Razložite izraz anamneza! Katere podatke anamneza obsega? Določena vrsta anamneze zanima tudi veterinarskega tehnika, še posebej, če bo žival ostala hospitalizirana. Za vsako živalsko vrsto navedite primer vprašanja, ki ga boste vi kot tehnik zastavili lastniku živali.
   Anamnezo je vedno potrebno kritično oceniti. Kaj to pomeni?

Answer 4

učb2 43

Question 5

5. SPLOŠNI KLINIČNI STATUS ŽIVALI
   Kaj splošni klinični status živali pomeni, kdaj in na podlagi česa ga ocenjujemo? Posamezne sklope določanja splošnega kliničnega statusa natančneje razložite!

Answer 5

učb2-44
splošno stanje živali ob pregledu

1. Habitus
   - telesna gradnja
   - rejenost živali

• splošno obnašanje živali
  2. Ocena izraza obraza

3. Trias
   - TT
   - pulz
   - dihanje
   - ruminacije
4. Pregled vidnih sluznic
5. Pregled bezgavk

Question 6

6. TRIAS

Razložite izraz trias in opišite postopek določanja triasa pri psu!

Answer 6

Fiksacija tehnik–> priprava pripomočkov(termometer)
1. TT 37.5-39°C
2. Pulz a. femoralis (F,R,K) 60-80/min
3. Dihanje–>kostalno (F,R,K,T,G) 10-30/min
Učb2-45

Question 7

7. TRIAS

Razložite izraz trias in opišite postopek določanja triasa pri konju!

Answer 7

Fiksacija–> hlevska uzda, privežemo z varnostnim vozlom
1. TT - 37.5-38.5°C, stojimo zraven konja in ne za njim!
2. Pulz a. facialis (F,R,K) 30-40/min
3. Dihanje–>kostoabdominalno (F,R,K,T,G) 10-14/min
Učb2-45

Question 8

8. TRIAS

Razložite izraz trias in opišite postopek določanja triasa pri govedu!

Answer 8

Fiksacija–> uzda iz vrvi in privežemo z varnostnim vozlom
1. TT-38-39°C stojimo za govedom
2. Pulz a. maxillaris externa (pod veliko žvekalno mišico) (F,R,K) 60-80/min
3. Dihanje–> abdominalno(F,R,K,T,G) 10-30/min
4.Ruminacije 7-14/5min
Učb2-45

Question 9

9. TRIAS

Razložite izraz trias in opišite postopek določanja triasa pri mački!

Answer 9

Fiksacija--> prijem za vratno kožno gubo
1. TT 38-39.3°C
2. Pulz a.femoralis (F,R,K) 110-130/min
3. dihanje-->kostalno (F,R,K,T,G) 20-30/min
Učb2-45

Question 10

10. TRIAS

Razložite izraz trias in opišite postopek določanja triasa pri ovci ali kozi!

Answer 10

Fiksacija--> npr. ob steno
1. TT 38.5-39°C
2. Pulz a. femoralis (F,R,K) 60-80/min
3. dihanje--> abdominalno (F,R,K,T,G) o10-12/min; k10-15/min
4.Ruminacije o6-16/5min; k7-14/5min
Učb2-45

Question 11

11. PULZ
    Kaj je pulz? Kako in kje tipamo pulz pri različnih živalih. Kaj vse nas zanima v sklopu tipanja in ocenjevanja pulza? Razložite izraza tahikardia in bradikardia!

Answer 11

učb2-48

Question 12

12. PREGLED VIDNIH SLUZNIC
    Katere vidne sluznice pregledujemo pri samicah in katere pri samcih? Opišite zdrave sluznice! Kako in zakaj se lahko spremeni barva sluznic?

Answer 12

učb2-51

5 barv

Question 13

13. SONDIRANJE
    Kaj pomeni izraz sondiranje? Opišite pripomoček, ki ga pri tem uporabljamo. Razložite pomen sondiranja. Opredelite vlogo veterinarskega tehnika pri sondiranju konja!

Answer 13

učb2-59

• ugotavljanje prehodnosti
• praznenje vsebine
• preverjai prisotnost in odstranitev zraka
• hrant po sondi
• fiksacija(ustrezni odpirači) in priprava pripomočkov
• sonda
• posoda/ vedro
• črpalka
• hrana/zdravila

Question 14

14. REKTALNI PREGLED
    Kaj pomeni izraz rektalni pregled? Kako ga izvedemo pri velikih in kako pri malih živalih? Kaj z rektalnim pregledom najpogosteje ugotavljamo? Opredelite vlogo veterinarskega tehnika pri rektalnem pregledu krave!

Answer 14

učb 63
Otipavanje notranjosti trebušne votline preko črevesne stene.
Velike živali-roka do poovice podlakti skozi analno odprtino
Male živali z enim prstom če lahko
Pravilna lega prebavnih organov, brejost, psi–>mošnjički, prostata pri samcih, lahko otipavamo ledvice
-Govedo:
Fiksacija za kolensko gubo in rep.

Question 15

15. ODVZEM URINA
    Na kakšne načine je možno odvzeti urin pri velikih živalih in na kakšne pri malih živalih? Poimenujte in opišite pripomoček/pripomočke ki jih pri tem lahko uporabljamo. Posamezne postopke na kratko opišite. Opredelite, za katere preiskave je primeren urin odvzet na določen način!

Answer 15

učb 68
Velike živali- srednji curek, kateterizacija
Male živali- srednji curek, kateterizacija, cistocinteza

Srednji curek(urin ni sterilen!)

• čista posoda
  1. Ujamemo ga v posodo

Kateterizacija

• Kateter primerne dolžine
• speculum pri samicah
• vlažilni gel
• sterilne rokavice
• brizga
• razkužilo za vulvo ali penis
• sterilno embalažo za urin(označimo ime datum)
• ledvičko
  1. Tehnik žival fiksira
  2. razkuži vulvo/ penis
  3. Veterinar v sečnico uvede kateter (pri samicah lahko s pomočjo speculuma)
  4. Z brizgo ustvarimo podtlak da urin priteče
  5. Urin shranimo v označeno sterilno embalažo.

Za bakteriološke preiskave je najbolj primeren urin odvzet s cistocintezo ali s katetrom
Za pregled sedimenta urina pa tudi urin odvzet s srednjim curkom.

Question 16

16. PREGLED SPOLNIH ORGANOV SAMIC
    Na kakšen način veterinar lahko pregleda spolne organe samic. Katere pripomočke pri tem lahko uporablja? Opredelite vlogo veterinarskega tehnika pri pregledu spolnih organov kobile!

Answer 16

učb 69
Zarodne spolne žleze- Jajčniki
Izvodila za spolnecelice- Jajcevod, maternica
Organi za oploditev- nožnica, sramnica

Pregledovalne metode
Ogledovanje in otipavanje

Pregled sramnice

• O in Ot
• otekline–> pred porodom, pojatev, vnetje
• poškodbe, izpuščaji
• sramnična reža–>zdrava zaprta
• sluznica–> bledo rožnata, pojatev–>hiperemična
• morebitni izcedek

Pregled jajčnikov in rodil

• O in Ot
• pregled nožnice in zunanjega materničnega vratu-vaginalni spekulum
• vir svetlobe
• veterinar ugotavlja morebitne nepravilnosti(raztganine, brazgotine, novotvorbe)
• oceni izcedek

Zunanje maternično ustje in kanal sta odprta le v času pojatve, med porodom in mal po porodu

+REKTALNI PREGLED

• otipavanje materničnega vratu, maternice, jajčnikov
• brejost ali morebitne patološke spremembe

+ULTRAZVOK

• male živali- prek trebušne stene
• krave kobile- skoz rektum prek črevesja

Naloga TEHNIKA

• Fiksacija pri pregledu–>nosna zadrga al pa vrv okoli bicljevih sklepov in okoli vratu. Žival je privezana. Ali v posebni stojnici.
• priprava pripomočkov–>vaginalni spekulum, razkužilo

Question 17

17. ODVZEM KRVI
    Razložite splošna pravila, ki se jih držimo ob odvzemu krvi! Opišite pripomočke, ki jih potrebujemo ob vakuumskem odvzemu krvi, opredelite glavne prednosti tega načina jemanja krvi. Opišite položaj žil, iz katerih lahko jemljemo kri pri psu in žile tudi poimenujte!

Answer 17

učb 79

Splošna pravila

• kri jemljemo iz ven
• za odvzem krvi mora biti žival ustrezno fiksirana
• odvzem mora biti opravljen aseptično(ostružemo/ obrijemo, razkužimo)
• veno kompromiramo
• preden iglo izvlečemo pritisk popustimo
• gor pritisnemo sterilno vato/tamponček
• odvzamemo s sterilno iglo& brizgo
• v epruveti je ne sme bit preveč& ne premal
• odvzem z vakuetami (igla+nastavek)

Vakumski odvzem krvi

• nastavek, igle, vakuete(epruvete v katerih je vakum)
• nimamo neposrednega stika s krvjo
• ko je količina krvi zadostna zaradi pomanjkanja vakuma sama neha tečt pol jo izvečemo.

Odvzem krvi pri psu

v. jugularis- vrat
v. safena- zadnja noga
v. cefalika- sprednja noga

tehnik psa fiksira in kompromira žilo.

Question 18

18. REGRESIVNI PROCESI
    Razložite, kaj pomeni, da je nek proces regresiven! Razložite razliko med reverzibilnimi in ireverzibilnimi procesi. Kaj je nekroza, kateri dejavniki jo lahko povzročijo? Opredelite posledice nekroze za organizem!

Answer 18

učb 92
Motnje v presnovi, ki sprožijo okvare ali uničenje celic, tkiv.

Celica je lahko:

• poškodovana delno–> si lahko opomore Reverzibilni proces (Degeneracija)
• po poškodbi si ne opomore–>propade Irevezibilni proces (Nekroza)

NEKROZA
Odmiranje celic v živem organizmu.
Vedno ireverzibilen proces

Dejavniki:

• Fizikalni–> akutna mehanska travma, dolgotrajen pritiskt, žarki, toplotni dejavniki
• Kemijski dejavniki–> kisline, lugi
• Vaskularni dejavniki..> motnje v cirkulaciji krvi, prekinitev dotoka krvi
• Biološki dejavniki–>bakterijski toksini

Posledice:
Stupeni presnovki–>avtointoksikacija
Nekrotična mesta srce, možgani, pljuča–>smrt
Vlažna gangrena, resorpcija stupenih presnovkov–>toksemija–>smrt

Question 19

19. SMRT
    Kdaj nastopi smrt organizma in kateri so neposredni končni vzroki smrti (atria mortis)? Kaj so postmortalne spremembe, kako jih razdelimo in kakšne spremembe opažamo na kadavru? Primerjajte smrt z nekrozo in na primeru razložite morebitno medsebojno povezanost!

Answer 19

učb 100
Smrt je prenehanje vseh življenskio pomembnih funkcij življensko pomembnih organov.

Atria mortis

• nepopravljiva izguba zavesti (CŽS)
• prenehaje bitje srca
• prenehanje dihanja

Postmortalne spremembe se začnejo dogajati takoj po smrti in trajajo do dokončnega razpada kadavra.

Ločimo:

1. Zgodnje mrliške spremembe
   - hladitev trupla/ mrliški hlad
   - sesedanje krvi/ hipostaza
   - strjevanje krvi
   - mrliška otopelost/ mrtvaški krč
2. Pozne mrliške spremembe
   - gnitje trupla
   - izsušenost/ mumifikacija
   - nastajanje mrliškega voska-saponifikacija
   - maceracija

Povezava z nekrozo(tole ugibam)
gnitje trupla je podobno vlažni gangreni
mumifikacija-suha gangrena
maceracija-kolikvacijska nekroza

Question 20

20. PROGRESIVNI PROCESI

Kaj in kateri so progresivni procesi, kdaj se razvijejo? Razložite razliko med regeneracijo in reparacijo. Navedite od česa je odvisna sposobnost regeneracije tkiva. Utemeljite funkcionalno sposobnost nadomestnega tkiva v primeru regeneracije in v primeru reparacije.

Answer 20

učb 102
Progresivni ali sanacijski procesi popravljajo škodo s povečano rastjo in presnovo celic.

• rekreacija
• čiščenje
• obnova tkiva
• akomodacija
• transplantacija
• rane
• novotvorbe

Regeneracija
Odmrlo tkivo se nadomesti s tkivom, ki je morfološko in funkcionalno enako prvotnemu.
-vrste tkiva
-prekrvavljenosti
-obsežnosti poškodbe
-starosti in splošnega stanja organizma

Reparacija
Pokodovano tkivo zamenja tkivo, ki prejšnjemu ni enako niti morfološko niti funkcionalno.
Vezivno tkivo.
granulacijsko tkivo dozori–>vezivno (brazgotina)

Question 21

21. TRANSPLANTACIJA

Kaj je transplantacija, med katero vrsto procesov jo uvrščamo? Razložite sposobnost sprejemanja/zavračanja transplantiranih tkiv prejemnika glede na vrsto transplantacije, primerjajte jih med seboj! Katero tkivo v veterinarski medicini najpogosteje transplantiramo, za katero vrste transplantacije gre in kako se strokovno imenuje.

Answer 21

učb 104

Transplantacija/ presaditev umeten poseg, kjer prenesemo tkivo/organ iz njegovega fiziološkega mesta na neko drugo mest.

Uvrščamo jo med progresivne procese.

Sposobnost sprejemanje/zavračanja presadka je odvisna od kompatibilnosti DNK, tkivna skladnost, skladnost krvnih skupin.
Do zavračanja nebi smelo priti pri:
-Avtotransplantaciji/avtologna t.
-Singeni transplantaciji (enak DNK)

Hudo zavračanje:
-Ksenogena transplantacija(med različnimi vrstami)

Ostale

• Alogena transplantacija(med osebki enake vrste)
• Aloplastična transplantacija(vsaditev teledu tuje snovi)

V vet.med. najpogosteje presajamo kri/ krvne sestavine.
Transfuzija.

Question 22

22. RANA

Opredelite definicijo rane in opišite njeno zgradbo. Ločimo več načinov celjenja rane, poimenujte jih. Naštejte dejavnike, ki vplivajo na način celjenja rane in posamezne načine primerjajte med seboj.

Answer 22

učb 105
vulnus, odprta poškodba kože ali sluznice in tkiv pod njo.

Načini celjenja:
1. Per primam
-sterilna rana
-ravni robovi
-dobr stik med robovi
-immobilizirana
10 dni

2. Per secundam
   -zelo obsežne rane
   -veliko propadlega tkiva
   -robovi in stene rane niso ravni in so močno razmaknjeni
   -z čiščenjem in obrezovanjem je ni mogoče spremeniti v kirurško
   -moteno primarno zaraščanje
   Dolgotrajno celjenje
   Močno podvržena okužbam
   Drenaža, vstavljanje drena
   Keloid, divje meso
3. Pod krasto
   -manjše plitke rane odrgnine
   Nastalo vrzel zapolne strjena kri, ta se na površini zasuši in nastane krasta(fibrin, levkociti, kri, k. celice, prah)
   Krasta varuje pred zunanjimi vplivi, pred okužbo
   Epitelij preraste k krasta odpade
   Če ni ognojena je ne odstranjujemo

Question 23

23. RANA

Kako definiramo diagnozo rana (vulnus)? Opišite faze celjenja rane in razložite dogajanje v posamezni fazi. Utemeljite, zakaj so pri določenih vrstah ran nekatere faze bolj izražene kot druge (primerjajte npr. vreznine in zmečkanine).

Answer 23

učb 105

Rana je odprta poškodba kože ali sluznice in tkiva pod njo.

Faze celjenja rane:

1. Eksudativna faza
   -procesi čiščenja
   -izločanje eksudata–> tkivna tekočina: vodena, rumenkaste barve, lepljiva, brez vonja
   -fagocitoza (levkociti)
   trajanje faze odvisno od rane (sterilne rane/ umazane, okužene gnojne rane)
2. Proliferativna faza
   -brstenje granulacijskega tkiva, ki zapolni nastalo vrzel
   dolžina faze je odvisna od velikosti vrzeli
   (sterilna rana- robovi zlo skup; raztrganine-zelo veliko vrzel)
   -Granulacijsko tkivo je močno prekrvavljeno
   -Produkcija kolagena–>učvrsi gran. tkivo (elastično)
3. Reparativna faza (dozorevanje rane)
   - dokončno dozorevanje granulacijskega tkiva–>vezivno tkivo—>brazgotina
   - epitelizacija-rano prekrijejo mlade epitelne celice

Question 24

24. NOVOTVORBE

Opredelite izraz novotvorba. Razložite bistvene razlike med benignimi in malignimi novotvorbami. Opišite vpliv novotvorb na organizem. Ugotovite, kdaj je ob postavitvi diagnoze: novotvorba prognoza ugodna?

Answer 24

učb 108

Question 25

25. HIPEREMIJA

Razložite izraz hiperemija in določite med katere procese jo uvrščamo. Navedite vrste hiperemije in primerjajte vzroke in posledice različnih vrst hiperemije! Katero vrste hiperemije bi povezali z nastankom edema? Utemeljite zakaj!

Answer 25

učb 112
Polnokorvnost ali hiperemija je lokalna motnja krvega obtoka, ko je v organu prisotna večja količina krvi.

Povečan pritok krvi-arterijska hiperemija
Zmanjšan odtok krvi-venska hiperemija

ARTERIJSKA/ AKTIVNA HIPEREMIJA
Povečan pritok krvi po arterijah,
odtok po venah normalen.
-Fiziološka ali funkcijska hiperemija: povečana aktivnost organa
-Termična hiperemija: posledica delovanja toplote, žile se razširijo (enako sevanja)
-Vnetna hiperemija: Posledica sproščanja različnih substanc(širijo žile), ki nastajajo med vnetjem.

organ:
povečan, nabekel, težji, intenzivno rdeče barve
vedno akutna!!
pozitivna.
Škodljivih in trajnih posledic ni.

VENSKA ALI PASIVNA HIPEREMIJA
Dotok krvi normalen
Zmanjšan odtok.
vzroki:
-centralni–> oslabelost srca, motnje v dihanju; kri zastaja povsod SPLOŠNA MOTNJA
-periferni–> pritisk na veno ali zamašitev vene

organ:
modrikasta barva
centralna--> celo telo modriksto
hladen
trd organ

posledice:

• anstomoze–> ni posledic
• če se ne vzpostavi vzporedni krvni obtok–>nekroza
• edemi (odtok krvi je delno onemogočen, traja dlje, povečana propustnost)

Question 26

26. ANEMIJA IN ISHEMIJA

Anemija in ishemija sta različni diagnozi. Vsako posebej uvrstite v ustrezno skupino motenj v krvnem obtoku. Opredelite razlike med ishemijo in anemijo, navedite vzroke zanju in možne posledice za življenje oz. zdravje organizma.

Answer 26

učb 112, 117

ANEMIJA
Splošna motnja v krvnem obdtoku zaradi zmanjšane količine krvi ali spremembe v sestavi krvi.
-Posthemoragična
-Hemolitična
-Nutritivna/Alimentarna
-Aplastična
Posledica: zmanjšan prenos kisika po organizmu.

Simptomi:

• žival je apatična
• se hitro utrudi
• povišan pulz
• hitrejše in oteženo dihanje
• blede sluznice

ISHEMIJA-zmanjšana količina krvi.
Lokalna motnja v krvnem obtoku, ki nastane zaradi zmanjšanega dotoka krvi ali nepravilne porazdelitve krvi v telesu. (Nekje je hiperemija)

Kaže se:

• bledost organa
• zmanjšan volumen
• organ je hladenjši

Posledice so odvisne od:
-občutljivosti tkiva/organa za pomanjkanje krvi
-trajanja ishemije
-SS in starost organizma
hitrosti razvoja sprememb
-stopnje zaprtja arterije
-možnosti vzpostavitve KK obtoka
če se ne more vzpostavt-->nekroza

Question 27

27. KRVAVITEV

Kaj je krvavitev, navedite strokovni izraz! Obrazložite razliko med zunanjimi in notranjimi krvavitvami; katere so organizmu nevarnejše- utemeljite zakaj! Kam se lahko kri izliva v primeru notranje krvavitve, navedite primere! Opredelite posledice krvavitve za organizem!

Answer 27

učb 114
Krvavitev ali hemoragija je izliv krvi iz krvnih žil v tkivo, telesno votlino ali na prosto površino.

Pri zunanjih krvavitvah kri odteka iz organizma na prosto. Na površini telesa je vidna krvavitev.

Pri notranjih krvavitvah se kri izliva v notranjost organizma, v telesne votline, votle organe ali tkiva. Tam tudi ostane.
V telesne votline:
-hemoperikardium
-hemotoraks
-hemoperitoneum
-hemartrossis
V votle organe:
-gastroragija
-enteroragija
-metroragija
-pnevmoragija
V tkivo:
-petehije
-ekhimoze
-vibice
-sugilacije/sufuzije
-hematom

Nevarnejše so notranje krvavitve ker kri lahko pritiska na okolna tkiva. Tako krvavitve v

• možganih, lobanjski votlini stisnejo žile v možganih, povzročijo ishemijo–>infarkt–>smrt.
• osrčnik–>srce se ne more razširiti–>smrt
• pljuča–>pljučni mešički napolnjeni s krvjo–>izmenjava plinov ni mogoča–>zadušitev–>smrt

Posledice krvavitev za organizem:
Odvisne so od
-količine izlite krvi
-trajanja
-lokacije krvavitve

Smrt-kratek čas, izguba 1/3 krvi
Krvavitvena/posthemoragična anemija-oganizem veliko izgubo krvi preživi. Tekočina se nadomesti, manjkajo eritrociti.

Question 28

28. TROMBOZA

Kaj je tromboza, naštejte in razložite možne vzroke za njen nastanek. Predvidite posledice tromboze za organizem. V kakšnem smislu je tromboza vzrok za embolijo?

Answer 28

učb 115

Tromboza je strjevanje krvi v žilah živega organizma.

Vzroki za nastanek:
1. Poškodba endotela krvne žile--> na mestu poškodbe se lepijo trobociti nastaja tromb(ker notranjost žile ni gladka)
 vzroki za poškodbo
-->mehanski (vbod z iglo)
-->zastrupitev
-->bakterijske okužbe
-->zajedavske invazije      

2. Upočasnjen pretok krvi v žili
   -Pretok se upočasni ali nastane zastoj krvi. Kri ni normalno razporejena trombociti so lažje sprimejo z endotelom in se lepijo.
   +vrtinčenje: še večja možnost nastanka tromba
3. Spremenjena sestava krvi
   - Preveč trombocitov, poveča se možnost nastanka tromba.

Tromboembolija
-Ko se tromb odtrga od endotela in zamaši krvno žilo.

Question 29

29. EMBOLIJA

Kaj je embolija? Navedite in razložite vrste embolij glede na izvor embolusa. Opišite potovanje embolusa v primeru arterijske in venske embolije. Predvidite posledice embolije za organizem. Kako bi lahko povezali embolijo in trombozo?

Answer 29

učb 116
Embolija je zamašitev krvne žile s tujkom(embolusom).

Vrste embolij:

1. Tromboembolija; Tromb
2. Zračna embolija; zračni mehurček
3. Maščobna embolija; kapljica maščobe(zlomi dolgih cevastih kosti)
4. Celična embolija; skupek celic(travmatske poškodbe)
5. Tumorska embolija; skupek celic malignih novotvorb
6. Parazitska embolija; Ličinke med migracijo

Embolus potuje v smeri krvnega obtoka. Srce–>periferija

Pri potovanju po arterijah se lahko ustavi v 
-možganih
-vranici
-ledvicah
arterijska embolija-povzroči infarkt   

Embolus v venskem sistemu se ustavi v pljučih.
Venska embolija–>venska hiperemija

Povezava s trombozo

1. Poškodba krvne žile
2. Nastanek tromba
3. Tromb se odtrga
4. Embolija–>zamaši žilo

Question 30

30. VNETJE

Kako definiramo vnetje? S slovenskimi in strokovnimi izrazi poimenujte tipične simptome vnetja! Razložite mehanizem nastanka vsakega simptoma. Glede na trajanje in izraženost simptomov ločimo različne vrste vnetja. Katere; na kratko jih opišite! Kakšna je razlika med septičnim in aseptičnim vnetjem?

Answer 30

učb 121

Iflammatio ali vnetje je obrambna reakcija tkiva, na katerega delujejo zunanji ali notranji škodljivi dejavniki.

1. Da odstrani in uniči škodljivi dejavnik
2. Procesi obnove

SIMPTOMI VNETJA
Calor-toplota predela–> Posledica hiperemije
Dolor-bolečina–> Posledica otekline, ki protiska na živce
Rubor-rdečina–>Posledica razširitve krvnih žil in pojava hiperemije.
Tumor-oteklina–> Posledica nabiranja tekočine in celičnih elementov na prizadetem predelu.
Functio laesa-izpad funkcije–> omejena funkcija vnetrga organa ali tkiva. Posledica bolečine in poškodbe.

-Simptomi so značilni za akutno vnetje
+ ^TT, levkocitoza, spremenjena sestava plaz. Beljakovin

VRSTE VNETIJ GLEDE NA TRAJANJE IN IZRAŽENOST SIMPTOMOV
Traja tako dolgo dokler vzrok za nastanek in posledice niso odstranjene.

Akutno vnetje

• Pojavi se hitro, hitro izgine(nekaj d)
• Močno izraženi simptomi
• Močna žilna reakcija
• Hiperemija, Eksudacija sta močno izraženi

Subakutno vnetje

• Simtomi niso izraženi tako kot pri akutnem so pa vseeno bolj kot pri kroničnem
• Prehod med akutnim in kroničnim

Kronično vnetje
-Traja dlje časa (več t,m,l)
-Vnetje se lahko popolnoma umiri–> spet izbruhne
-Značilna PROLIFERACIJA
(Razvije iz akutnega ali pa je k že primarno)

Pri septičnem vnetju so MO prisotni(infekcije) pri aseptičnem niso. (Npr zvin gležnja)

Question 31

31. EKSUDACIJSKO VNETJE

Opredelite, kaj je glavna značilnost eksudacijskih vnetij! Navedite vrste eksudacijskih vnetij in opišite, kako posamezno vrsto lahko prepoznamo. Podrobneje razložite izraze absces, flegmona in empiem!

Answer 31

učb 123

Pri eksudacijskem vnetju prevladuje faza eksudacije-izhajanje tekočine, beljakovin in celičnih elementov iz žil v tkivo. Glede na vrsto eksudata ločimo več vrst vnetij

1. SEROZNO VNETJE
   -eksudat je prozorna ali rahlo rumenkasta tekočina.
   (Zelo malo beljakovin in celičnih elementov)
2. PURULENTNO VNETJE
   - Gnojno vnetje (Prepoznamo po gnoju)
   - eksudat nevtrofilci–>encimi–>raztapljajo vneto tkivo nastaja gnoj. Na barvo in kosistenco gnoja vplivajo povzročitelji in vrsta živali. (kaj sestavlja gnoj, kužni, sterilni gnoj)
   - gnojno vnetje je lahko v omejeni ali v razširjeni obliki

ABSCES- Ali ognojek, ognojeno območje je ostro omejeno od okolice. Okrog abscesa je pirogena membrana iz granulacijskega tkiva, ki se ob prenehanju delovanja bakterij spremeni v vezivno tkivno kapsulo.

FLEGMONA- Oblika gnojnega vnetja, ki se neomejeno širi v vezivnem tkivu. Nastane zelo hitro (okužba rane) ni ostro omejeno od okolice. Vzrok za širjenje slaba odpornost. (Podkožje, mišice–>konji, psi)

EPMIEM-Nabiranje gnoja v telesnih votlinah ali votlih organih. (gnojno vnetje telesnih votlin sluznic votlih organov)

3. FIBRINOZNO VNETJE
   - Prepoznamo po nalaganju fibrina.
   - Najpogosteje na seroznih opnah, sluznicah cevastih organov, v pljučih
   - Nalaga se v obliki niti ali v obliki večjih fibrinskih oblog bele ali rumenkaste barve
4. HEMORAGIČNO VNETJE
   Prepoznamo po krvavem eksudatu v katerem so prisotni eritrociti.
   -Žilne stene so močno pokodovanje
   (antrax)
5. GNILOBNO VNETJE
   -Prepozamo po temnem do črno zelene barve eksudatu. Značilen gangrenozen vonj(smrdi)
   Gnilobne bakterije se naselijo na odmrlo tkivo (kombinacija vnetja in vlažne gangrene)
6. KATARALNO VNETJE
   -Vnetje sluznice
   Prepoznamo po spreminjanju eksudata serozen–>mukozen—>purulenten
   Če je kronično se slunica:
   -odebeli
   -ali pa je tanjša z malo žlezami

Question 32

32. KUŽNE BOLEZNI
    Kaj razumemo pod pojmom kužne bolezni? Kakšne so lahko (razdelite jih po skupinah)? Razložite izraze: infekcija, zoonoza, virulenca. Pojavljanje kužnih bolezni glede na obseg je zelo različno. S katerimi izrazi opisujemo obseg kužne bolezni?

Answer 32

učb 127

KUŽNE BOLEZNI
-Ali infekcijske bolezni so tiste, ki jih povzročajo mikroorganizmi(mikrobi, kužne klice)

SKUPINE

1. Nalezljive/Kontagiozne-z bolne živali na zdravo
2. Nenalezljive/ Nekontagiozne- se ne prenašajo z bolne živali na zdravo
3. Zoonoze- so nalezljive kužne bolezni, ki se prenašajo med živalmi, iz bolne živali na človeka in obratno

RAZLOŽI

• Infekcija-Ali okužba je vdor, naselitev in razmnoževanje MO v telesu
• Zoonoza-Bolezen, ki se prenaša iz bolne živali na ljudi in obratno.
• Virulenca- stopnja patogenosti povzročitelja, sposobnost povzročiti bolezen.

DELITEV GLEDE NA OBSEG KUŽNE BOLEZN(POJAVLJANJE)I:

• Sporadično pojavljanje bolezni–>pojavlja se redko in posamično(antraks)
• Enzootija–>Stalno pojavljanje bolezni na nekem območju zunaj njega pa se ne širi.
• Epizootija–>Pojavljanje bolezni v večjem obsegu in vse kaže, da se bo bolezen naprej širila.
• Panzootija–>Bolezen se zelo hitro širi zajame več držav ali celo več celin. (miss korona)

Question 33

33. PREGLED MLEČNE ŽLEZE

S katerimi pregledovalnimi metodami pregledamo mlečno žlezo, kaj ocenjujemo? Razložite, kako označujemo vimenske četrti pri kravah in opišite postopek odvzema vzorcev mleka za bakteriološko preiskavo. Kaj so to somatske celice, opišite hlevsko metodo s katero določamo njihovo okvirno število.

Answer 33

učb 78

PREGLEDOVALNE METODE
Ogledovanje in otipavanje

KAJ OCENJUJEMO?

• Velikost mlečne žleze, primerjava velikosti posameznih mlečnih enot.
• Položaj in oblika posameznih seskov
• Barva kože na vimenu
• Morebitne izpuščaje, rane odrgnine

+Pregled mleka(za prehrano ljudi)

• 1. curki v posodo s črnim dnom(strip cup)
• št somatskih celic(skupni al pa posamezni vzorc)

KAKO OZNAČUJEMO VIMENSKE ČETRTI?
-V črki U
eva zgor 1
Leva spod 2
Desna spod 3 
Desna zgor 4

POSTOPEK ODVZEMA MLEKA ZA BAKTERIOLOŠKO PREISKAVO MLEKA
Potrebujemo:
-sterilne epruvete–>označimo od 1-4
-pribor za čiščenje& razkuževanje seskov(brisačke, vata razkužilo)
smo na desni strani krave
1. Očistimo in osušimo vime
2. razkužimo seske od 1-4
3. Prvi curek v posebno posodo(DA SE RAZKUŽIU STRAN SPERE)
4. Vzrorce mleka izmolzemo 4-1 da ne umažemo seskov

SOMATSKE CELICE
Odluščene epitelne celice mlečne žleze+levkociti(+MO)

DOLOČANJE OKVIRNEGA ŠTEVILA SOMATSKIH CELIC
-California mastitis test
pladenček
mlek iz vsake četrti+ reagent, pomešamo
(obolela četrt–>sluzasto, kosmičaso intenzivno vijolično)

Question 34

34. TELESNA TEMPERATURA

Kje in kako merimo telesno temperaturo pri domačih živalih? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? Strokovno poimenujte povišano telesno temperaturo in razložite razliko med endogeno in eksogeno vročino. Opredelite, v primeru katere vročine uporaba antipiretikov ni smiselna, odločitev utemeljite!

Answer 34

učb 45

KJE IN KAKO MERIMO?
Telesno temperaturo merimo v danki. Pred vstavljanjem ga navlažimo. V rektum ga vstavimo previdno z obračanjem v levo in desno.
-z živosrebrnim termometrom 1 min, prej ga stresemo
-z digitalnim termometrom do zvočnega opozorila, prej ga vklopimo
-termometer izvlečemo
-odčitamo temp.
-žs–>stresemo, dig–>izkolpimo
-očistimo
-pospravimo

NA KAJ SMO POZORNI?
Da se konica termometra dotika sluznice rektuma in ne črevesne vsebine.
-male živali–>ampula termometra
-velike živali–>praktično cel termometer
-žival mora med merjenjem mirovati, da se ne poškoduje. Zato je ustrezno fiksirana.

POVIŠANA TT-STROKOVNO
Pireksija/Febris/Febra

-Eksogena vročina–>Telo prejme več toplote kot jo lahko odda, center za termoregulacijo ni prizadet.(visoke zunanje temperature)
-Endogena vročina–>Posledica dejavnikov, ki vplivajo na center za termoregulacijo v hipotalamusu.
Pirogene snovi-endogene, eksogene (iz okolja, iz MO)

PRI KATERI JE UPORABA ANTIPIRETIKOV NESMISELNA?
Pri eksogeni vročini, ker center za termoregulacijo ni prizadet. Na le tega pa vplivajo zdravila za zmanjševanje telesne temperature

Question 35

35. PREGLED PREDŽELODCEV IN SIRIŠČNIKA

Na kakšne načine lahko pregledamo predželodce in siriščnik pri prežvekovalcih? Kaj je najpogostejši vzrok za bolečine v predelu trebuha pri prežvekovalcih in utemeljite zakaj! Opišite, kako ugotavljamo bolečino v tem predelu! Katere domače živali sploh uvrščamo med prežvekovalce?

Answer 35

učb 60

NA KAKŠNE NAČINE PREGLEDAMO SIRIŠČNIK IN PREDŽELODCE

Vamp-osluškujemo v sklopu triasa(ruminacije), ogledovanje leve strani trebuha, predela leve lakotnice, ki jo veterinar pretipa(Fiz–>elastičen odpor), vamp lahko sondiramo

Kapica-globoko otipavanje(perkusija), preizkusi na tujek(ugotavljamo bolečino)

NAJPOGOSTEJŠI VZROK ZA BOLEČINE V PREDELU TREBUHA PRI PREŽVEKOVALCIH IN ZAKAJ?
Tujek v kapici(žebelj, kamen, žica)
Zaradi njenega položaja vsi težki predmeti, ki jih žival poje padejo v kapico in tam ostanejo.
Govedo ima manj občutljivo ustno votlino in manj gibljive ustnice.
Kapica se neprestano krči tujek drgne ob sluznico, se zapiči–>BOLEČINA

KAKO UGOTAVLJAMO BOLEČINO V TEM PREDELU?

• Grebenski prijem
• Preiskus s kolom
• Vodenje po bregu navzdol
• Globoka perkusija
• Preizkus pestjo
• Pritisk s palce

KATERE DOMAČE ŽIVALI UVRŠČAMO MED PREŽVEKOVALCE?

• Govedo
• Drobnica (ovce, koze)

Question 36

36. EDEM IN HIDROPS

Razložite izraza edem in hidrops. Glede na vzroke za nastanek razdelite edeme v štiri glavne skupine in na kratko razložite mehanizme nastanka edema. Opredelite posledice edema in hidropsa za organizem!

Answer 36

učb 119

EDEM
-Nabiranje tekočine oz. Transudata v tkivih.

HIDROPS
-Nabiranje tekočine v telesnih votlinah.

VZROKI ZA NASTANEK EDEMA IN HIDROPSA
Povečan prehod tekočine iz kapilar v tkiva in/ ali zmanjšana resopcija tekočine iz tkiv v kapilare in limfne žile.
-Povečan hidrostatični tlak v kapilarah- močnejša transudacija, enaka resorbcija
-Zmanjšan onkotski tlak v krvi- Pomanjkanje beljakovin v krvi, zmanjšana resorbcija
-Povečana prepustnost kapilar- povečana prepustnost, povečana transudacija
-zamašitev limfnih žil-te odvajajo del tekočine, če so zamašene tekočina zastaja v tkivu.

EDEMI GLEDE NA NASTANEK

1. Zastojni ali stazni edem
   - Povečan hidrostatični tlak v venskem delu kapilare, kar preprečuje resorpcijo tekočine iz tkiv.
   - Splošni stazni edem–> srčna oslabelost
   - Lokalni stazni edem–> moten odtok krvi(pasivna/venska hiperemija)
2. Edem zaradi zmanjšanega onkotskega tlaka
   - Pomanjkanje beljakovin v krvi
   - Neustrezna in nezadostna prehrana
   - Kronične bolezni
3. Disorični edemi
   - Nastanejo zaradi povečane prepustnosti kapilar
   - Vnetni edem(mediatorji vnetja povečajo prepustnost)
   - Kemijsko toksični edem
   - Alergijski edem
4. Mehanični ali limfogeni edem
   - Ko se tekočina ne odvaja po limfnih žilah
   - Zaprtih mora biti več limfnih žil, da se pojavi(mnogo anastomoz)
   - Embolus so najpogosteje metastazirane tumorske celice

POSLEDICE EDEMA ZA ORGANIZEM
Odvisne so od mesta in vzroka nastanka edema.
- odstranimo vzrok, edem izgine, krajši čas, posledic ni
-edematozni deli so povrženi okužbam
-ishemija& nekroza zaradi pritiska na okolna tkiva
-induracija edema–> nastajajo kolagena vlakna prizadeti deli se močno odebelijo.
-pljučni edem–>tekočina zapolni pljučne mešičke–> zadušitev–>smrt (tud edem grla)

POSLEDICE HIDROPSA
Odvisne od mesta in v kolikšni meri se tekočina nabira.
-Tekočina lahko omejuje delovanje tam ležečih organov.
-Tekočina v osrčniku–> srce se ne more razširt–>zastoj srca–>smrt
-Tekočina v prsni votlini–> omejuje raztezanje pljuč–> težave pri dihanju(pritisk na trebušno prepono)
-tekočina v možganskih prekatih–> povečanje tlaka v lobanjski votlini–> smrtno nevarno