ŽMOG 2020 Flashcards
Anatomske značilnosti sprinterja
- Krajša ročica ahilove tetive za 25%
- daljše facikle m. gastrocnemius za 11%
- daljše stopalo
- krajše goleni
Taka anatomska struktura
- večjo kotno hitrost pri isti hitrosti krajšanja fasciklov
- daljšo pot/čas pospeševanja
- večji impulz naprej
Stopnjevanje hitrosti teka:
•Dominanca dolžine do 7 m/s •Dominanca frekvence nad 7 m/s •Razlike glede na kvaliteto tekačev •Antropometrija nima vpliva •Manj energije za podaljševanje koraka
Vloga GM
- Iztegovanje kolka
- Abdukcija noge
- Obračanje medenice nazaj
SPRINT - aktivacija mišic
- Vse mišice preko 100% MVC
- Največja aktivacija pred kontaktom
- Zadnja loža ima najdaljšo aktivacijo
- VM najmanjšo aktivacijo (120% MVC)
Značilnosti odrivanja
- Popolnoma iztegnjena odrivna noga
- Visoko koleno zamašne noge
- Visoki boki
- Dolgi koraki
- Nižja frekvenca korakov
Značilnosti grabljenja
- Odrivan noga ni popolnoma iztegnjena
- Koleno zamašne noge je nižje
- Nizki boki
- Krajši koraki
- Višja frekvenca korakov
Vrste skokov
Maksimiziranje vertikalne hitrosti •Skoki v košarki, odbojki •Skok v višino Maksimiziranje horizontalne razdalje •Skok v daljino Maksimiziranje časa v zraku •Skoki v gimnastiki
Mehanizmi skoka v daljino
- Potovanje skupnega težišča (90%)
- Nagib telesa naprej pri odrivu in nazaj pri pristanku (5%)
- Razlika v višina težišča med odrivom in pristankom (5%)
Koti odriva
- Balistika: idealno 45°
- Z zaletom: ~ 20° (večja horizontalna hitrost)
- Brez zaleta: ~ 29°
Značilnosti odriva pri treh korakih
- vertikalne sile podoben potek kot pri teku
- horizontalne sile drugače kot pri teku
- izrazito zaviranje (kot pri teku navzdol)
METI:
•premakniti predmet, da ima fazo leta
•s telesom delovati na poti na predmet,
da dobi gibalno količino
Vrste metov:
- Met nad ramena (kopje)
- Met pod roko (kegljanje)
- Sunek (krogla)
- Z rotacijo (disk)
Proksimalno - distalni princip meta
- Delo nog (a – k)
- Delo trupa (l – r)
- Delo roke (s – u)
- Noge
- Pelvis
- Trup
- Nadlaket
- Podlaket
- Dlan
Športna obutev trikotnik
ČLOVEK -masa/moč -tehnika NALOGA -tek -menjava smeri -skok PODLAGA -togost -trenje -oblika površine
Pristanki pri stranskem zaustavljanju
1/Izkorak v smeri gibanja
2/Stopanje na celo stopalo, obrnjeno 90°glede na smer zaustavljanja
3/Pristanek na zunanjem prednjem delu stopala z notranjim obračanjem goleni
1/Izkorak v smeri gibanja
- Optimalni položaj za zaustavljanje
- SRP gre skozi glavne osi sklepov
- Najbolj varno zaustavljanje
2/Stopanje na celo stopalo, obrnjeno 90°glede na smer zaustavljanja
- Obremenitev subtalarnega sklepa
- Peronealne mišice zelo obremenjene
- Tveganje obračanja gležnja navzven
3/Pristanek na zunanjem prednjem delu stopala z notranjim obračanjem goleni
- Velika nestabilnost skočnega sklepa
* Največje tveganje za poškodbo.
Umetna podlaga
- brez drsenja
- velike sile
- večji navor v supinaciji
Peščena podlaga
- drsenje
- manjše sile
- manjši navor v supinaciji
Naloge čevlja (tipična gibanja)
- Tek naprej
- Tek nazaj
- Tek prečno
- Odrivi
- Doskoki
- Obrati navznoter
- Obrati navzven
Razlike med čevlji glede poškodb
Mehki čevlji: lok stopala
Trdi Čevlji: prsti, gleženj, koleno
Točka doskoka:
Prsti/prednji del stopala: amortizacija
Peta: velike pasivne sile, utrujenost, koncentracija
Sile pri doskokih (vrste dušenja)
Aktivno dušenje: moč mišic (masa-moč-predaktivacija)
Pasivno dušenje: debelina podplata, kvaliteta materiala
Stranska stabilnost čevlja Normalna postavitev
stopala:
- Večja ročica (H)
* Večja stabilnost stopala
Notranja rotacija goleni in
addukcija stopala:
- Ohlapen zunanji ligament
- Utrujenost
- Mišično neravnovesje
- Mala ročica (H)
- Povečano tveganje zvina
Konstrukcija čevlja:
- Povečana ročica podplata
- Večja togost roba
- Večja torzija podplata
Pasivna stabilizacija
- Povišan čevelj
- Večja togost zgornjega dela čevlja
- Povečana zunanja širina podplata
- Bandaža
- Opornice
Aktivna stabilizacija?
- Mišična moč (peronealne mišice)
- Ustrezna tehnika (koordinacija)
- Sonožni doskok
Cilji aktivnega postavljanja stopala na tla
- Večje dušenje sile reakcije podlage
- Manjši/brez udarca pete ob podlago
- Večja stabilnost stopala in gležnja
Mehanizmi aktivnega postavljanja
Kinematika • Dorzalna fleksija • Pronacija stopala Koaktivacija •m. triceps surae •m. tibialis anterior •m. peroenus •m. tibialis posterior
Izbira čevlja prilagoditev nogi
Izdelava novega čevlja
po obliki noge
3D laserska meritev
stopal
Raztezanje školjke
smučarskega čevlja
Prilagoditev notranjega
čevlja s peno
Vstavljanje vložkov v obstoječo obutev
Sila reakcija podlage - storilnost
- Pospeški
- Zaviranja
- Spremembe smeri
Koeficienti trenja
Statični •Štarti •Zaviranja •Spremembe smeri Dinamični •Rotacija stopala •Drsenja
Vloga geometrije čepkov:
Posamezni čepki •Okrogli – enak upor vse smeri •Podolgovati – asimetrični upor Razporeditev čepkov •Centralno – manjši navor •Razpršeno – večji navor •Asimetrično – stranska stabilnost Rotacija : linearno drsenje
Dejavniki velikosti sile reakcije podlage:
- Hitrost gibanja
- Masa športnika
- Trenje obutev/podlaga
- Moč športnika
- Tehnika gibanja
Tekaška podlaga:
•Trava •Mivka •Makedam •Asfalt •Tekaška steza (različni materiali)
Tenis:
- Travnata podlaga
- Peščena podlaga
- Plastična podlaga
Stabilnost sklepov
Aktivna •Mišice – koaktivacija Pasivna •Ligamenti •Sklepne ovojnice •Zunanje opore •Funkcionalna obutev •Opornice •Bandaže
Kriteriji kvalitete opore
- Velikost zaščite pred poškodbo
- Vplivanje na sklepno mehaniko
- Vplivanje na gibalno kontrolo
- Vpliv na gibalno učinkovitost (storilnost, rezultat)
Gleženja - največje obremenitve ligamentov
ATF ligament • Supinacija in plantarna fleksija CF ligament • Supinacija in plantarna fleksija PTF ligament • Dorzalna fleksija TC ligament • Pronacija in plantarna fleksija
Tri vrste učinko na zaščito kolena
- Mala zaščita ob uporabi opornic
- Brez preventivnega učinka ob uporabi opornic
- Povečana stopnja poškodb zaradi uporabe
opornic, stopnja poškodb podobna
Pomen poravnave opornice z osmi kolena
- Izteg-upogib
- Valgus-varus
- Notranja-zunanja rotacija
Vpliv kolenskih opornic na mehaniko kolena
• Zmanjšana amplituda v kolenu med prednjim zamahom in
oporno fazo med tekom
- Povečan navor iztegovanja v kolku in gležnju med hojo
- Poveča se delo v kolku in zmanjša v kolenu
Klasifikacija kolenskih opornic
Vrsta:
- preventivna
- funkcionalna
- rehabilitacijska
VZBURJENOST - AROUSAL
- Stanje čuječnosti
- Aktivna pozornost
- Visoko senzorno zavedanje
- Hitro zaznavanje in odzivanje
Vrste odzivov
- Emocionalni odziv
- Endokrini odziv
- (serotonin, kateholamini, kortizol,…)
- Fiziološki odziv
Vpliv na storilnost:
- Zmerna vzburjenost:
- Izboljšanje storilnost
- Hitrejša reakcija
- Večja natančnost gibanja
Možni mehanizmi vplivanja
- Sprememba v hoteni aktivaciji
- Sprememba kontraktilnih lastnosti mišice
- Koordinacija vključenih mišic
Mehanizmi zmanjšanja aktivnosti
- Imobilizacija dela telesa
- Razbremenitev telesa
- Razbremenitev posameznega dela
- Dolgotrajno ležanje
- Vesoljski polet
- Prekinitev hrbtenjače
Vpliv dolžine mišice na zmanjšanje mišične aktivacije in atrofijo
• Večje zmanjšanje aktivacije pri skrajšanih mišicah • Najmanj sprememb pri podaljšanih mišicah • Razlike med mišicami
Razbremenitev noge
- Mišična atrofija
- Nižji nivo aktivacije
- Manjša specifična sila
