Naštevanja 1 Flashcards

1
Q

Sprinterji imajo:

A

krajšo ročico ahilove tetive za 25%
•daljše fascikle m. gastrocnemius za 11%
•daljše stopalo
•krajše goleni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Taka anatomska struktura omogoča:

A
  • večjo kotno hitrost pri isti hitrosti krajšanja fasciklov
  • daljo pot/čas pospeševanja
  • večji impulz naprej
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Vloga GM

A
  • Iztegovanje kolka
  • Abdukcija noge
  • Obračanje medenice nazaj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Značilnosti odrivanja (samo noge)

A
Popolnoma iztegnjena odrivna noga
•Visoko koleno zamašne noge
•Visoki boki
•Dolgi koraki
•Nižja frekvenca korakov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Značilnosti grabljenja (samo noge)

A
Odrivan noga ni popolnoma iztegnjena
•Koleno zamašne noge je nižje
•Nizki boki
•Krajši koraki
•Višja frekvenca korakov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kakšne vrste skokov poznamo

A
Maksimiziranje vertikalne hitrosti
•Skoki v košarki, odbojki
•Skok v višino
Maksimiziranje horizontalne razdalje
•Skok v daljino
Maksimiziranje časa v zraku
•Skoki v gimnastiki
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Mehanizmi skoka v daljino:

A
  • Potovanje skupnega težišča (90%)
  • Nagib telesa naprej pri odrivu in nazaj pri pristanku (5%)
  • Razlika v višina težišča med odrivom in pristankom (5%)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Koti odriva pri daljini:

A
  • Balistika: idealno 45°
  • Z zaletom: ~ 20° (večja horizontalna hitrost)
  • Brez zaleta: ~ 29°
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Vrste metov

A

Met nad ramena (kopje)
•Met pod roko (kegljanje)
•Sunek (krogla)
•Z rotacijo (disk)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Proksimalno distalni princip pri metih

A
  • Noge
  • Pelvis
  • Trup
  • Nadlaket
  • Podlaket
  • Dlan
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Športna obutev trikotnik

A
Človek
-masa/moč
-tehnika
Naloga
-tek
-menjava smeri
-skok
Podlaga
-togost
-trenje
-oblika površine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Pristanki pri stranskem zaustavljanju

A

1/Izkorak v smeri gibanja
2/Stopanje na celo stopalo, obrnjeno 90°glede na smer zaustavljanja
3/Pristanek na zunanjem prednjem delu stopala z notranjim obračanjem goleni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Vpliv mehanskih značilnosti podlage na velikost sil in stabilnost

A

Površinska elastičnost
Večja dodana masa&raquo_space; večja trdota pri pristanku
Togost tal praviloma nekajkrat večja od togosti čevljev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Naloge dvoranskih čevljov

A
Tek naprej
•Tek nazaj
•Tek prečno
•Odrivi
•Doskoki
•Obrati navznoter
•Obrati navzven
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Sile pri doskokih

A

Prsti/prednji del stopala: amortizacija
Peta: velike pasivne sile,
utrujenost, koncentracija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Vrste dušenj pri doskokih

A

Aktivno
-moč mišic
Pasivno
-debelina podplata, kvaliteta materiala

17
Q

STRANSKA STABILNOST ČEVLJA
Normalna postavitev
stopala:

A
  • Večja ročica (H)

* Večja stabilnost stopala

18
Q

STRANSKA STABILNOST ČEVLJA
Notranja rotacija goleni in
addukcija stopala:

A
  • Ohlapen zunanji ligament
  • Utrujenost
  • Mišično neravnovesje
  • Mala ročica (H)
  • Povečano tveganje zvina
19
Q

STRANSKA STABILNOST ČEVLJA

Konstrukcija čevlja:

A
  • Povečana ročica podplata
  • Večja togost roba
  • Večja torzija podplata
20
Q

Pasivna stabilizacija pri pristanku na nogi:

A
Povišan čevelj
•Večja togost zgornjega dela čevlja
•Povečana zunanja širina podplata
•Bandaža
•Opornice
21
Q

Aktivna stabilizacija pri pristanku na nogi:

A
  • Mišična moč (peronealne mišice)
  • Ustrezna tehnika (koordinacija)
  • Sonožni doskok
22
Q

Cilji aktivnega postavljanja stopala na tla:

A
  • Večje dušenje sile reakcije podlage
  • Manjši/brez udarca pete ob podlago
  • Večja stabilnost stopala in gležnja
23
Q

Trenje podlage - storilnost:

A

Pospeški
•Zaviranja
•Spremembe smeri

24
Q

Nogometni čevelj - koeficient trenja:

A
  • Statični
    • Štarti
    • Zaviranja
    • Spremembe smeri
  • Dinamični
    • Rotacija stopala
    • Drsenja
25
Q

Vloga geometrije čepkov:

A
  • Posamezni čepki
  • Okrogli – enak upor vse smeri
  • Podolgovati – asimetrični upor
  • Razporeditev čepkov
  • Centralno – manjši navor
  • Razpršeno – večji navor
  • Asimetrično – stranska stabilnost
26
Q

Dejavniki velikosti sile reakcije podlage:

A
  • Hitrost gibanja
  • Masa športnika
  • Trenje obutev/podlaga
  • Moč športnika
  • Tehnika gibanja
27
Q

Stabilnost sklepov:

A
  • Aktivna
    • Mišice – koaktivacija
  • Pasivna
    • Ligamenti
    • Sklepne ovojnice
    • Zunanje opore
      • Funkcionalna obutev
      • Opornice
      • Bandaže
28
Q

Kriteriji kvalitete opore

A
  • Velikost zaščite pred poškodbo
  • Vplivanje na sklepno mehaniko
  • Vplivanje na gibalno kontrolo
  • Vpliv na gibalno učinkovitost (storilnost, rezultat)
29
Q

Zaščita pred poškodbo gležnja

A

•50% zmanjšanje poškodb z uporabo bandaže
(Quingley in sod., 1946)
•Igralci z zgodovino zvina z bandažo zmanjšajo
pogostost poškodb s 27,7% na 16,4% na 1000
igralcev tekem (Garrick in Requa, 1973)
•Predhodna poškodba pomemben dejavnik
ponovne poškodbe (Surve in sod., 1994)
•Opornica in SMV omogočata predhodno
poškodovanim podobno % poškodb kot pri
nepoškodovanih (Tropp in sod., 1985)

30
Q

Vpliv na sklepno mehaniko gležnja

A

•40% zmanjšanje upora bandaže po 10 min vadbe
(tek, skoki, pivot, start, stop) (Rarick in sod., 1962)
•50% zmanjšanje stabilnosti bandaže po 3 urah
nogometa (Fumich in sod., 1981)
•Po obremenitvi: bandaža bistveno slabša
stabilnost, opornica enaka (Green in Hillman, 1990)
•Tehnika povijanja in material za bandažo bistveno
vplivata na velikost poslabšanja stabilnosti
(Alt in sod., 1996)

31
Q

Tri vrste učinkov na zaščito kolena

A
  1. Mala zaščita ob uporabi opornic
  2. Brez preventivnega učinka ob uporabi opornic
  3. Povečana stopnja poškodb zaradi uporabe
    opornic, stopnja poškodb podobna
32
Q

Mehanizmi zmanjšane aktivnosti

A
  • Imobilizacija dela telesa
  • Razbremenitev telesa
    • Razbremenitev posameznega dela
    • Dolgotrajno ležanje
    • Vesoljski polet
  • Prekinitev hrbtenjače
33
Q

Razbremenitev noge

A
  • Mišična atrofija
  • Nižji nivo aktivacije
  • Manjša specifična sila
34
Q

Tehnike dvigovanja bremen:

A
  • Dviganje s počepom
  • Dviganje z golfarsko tehniko
  • Dvigovanje z tehniko žerjava
35
Q

Napake pri dvigovanju bremen:

A
  • Z iztegnjenimi nogami
  • Z upognjeno hrbtenico
  • Z bremenom daleč pred telesom
  • Uporaba nihajočih in hitrih gibov
  • Rotacija in upogibanje hkrati