Živčevje Flashcards

1
Q

Kakšnega izvora je živčno tkivo?

A

Ektodermalnega porekla - hrbtna struna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je funkcija nevronov?

A

Da sprejmejo, predelajo in prevajajo vzburjenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

V katero smer poteka anterogradni transport v nevronih? Kaj se tako prenaša? Kateri proteini sodelujejo, kako hiter je ta prenos?

A

Poteka v smeri od perikariona proti aksonu. Prenašajo se snovi, ki nastanejo v perikarionu.
Sodelujejo nevrotubuli, nevrofilamenti in aktinski filamenti, KINEZIN. Kinezin se premika proti + koncu mikrotubula.
Poteka lahko:
- hitro (do 400mm na dan):prenos makromolekul sladkorjev, AK, nukleotidov, aER, nevrotransmitorjev v sinaptičnih veziklih in veziklih)
- srednje hitro: mitohondriji
- počasi (1-3 mm na dan) :citoskelet in presnovni encimi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

V katero smer poteka retrogradni transport v nevronih? Kaj se tako prenaša? Kateri proteini sodelujejo, kako hiter je ta prenos?

A
Poteka v smeri od končičev do perikariona. Prenašajo se toksini, virusi, kovine, rastni dejavniki. 
Poteka hitro (20-400 mm na dan)
Sodelujejo dineini, ki se premikajo proti - koncu mikrotubula s pomočjo vezave ATP.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Katere funkcije imajo astrociti v odraslem obdobju?

A

Ohranjajo homeostazo, skladiščijo glikogen, imunska funkcija (predstavijo antigen limfocitom T in izločajo kemokine in citokine), sekrecijska funkcija, tvorijo in vzdržujejo sinapse (so del tridelne sinapse), pomembni so po možganki poškodbi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Opiši kako astrociti ohranjajo homeostazo

A

Astrociti privzemajo prebitek zunajceličnega K+, amonijaka, nevrotransmiterje in glutamat (nek prenašalec). S tem ščitijo nevrone pred ekscitacijsko poškodbo. Prebitek K+ prevzamejo preko nexusov, prenašalca Kalijevih in kloridnih ionov ter kanalov za kalijeve in kloridne ione. Prevzem kalija ne deluje kot signalni mehanizem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Opiši kako in zakaj astrociti in skladiščijo glikogen. Katere celice v CŽS še skladiščijo glikogen?

A

Glikogen je edina energetska rezerv v CŽS, ampak ga je tu 10x manj kot v mišicah in 100x manj kot v jetrih. Nastaja iz gluokze, ki jo privzamejo iz žil perivaskularni astrociti. Skladiščijo ga tudi ependimske celice in celice horoidnega pleteža, večji nevroni v možganskem deblu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Opiši sekretorno vlogo astrocitov.

A

Astrociti sintetizirajo in izločajo različne snovi, npr. rastne dejavnike, ki vzdržujejo nevrone. Tvorbo rastnih dejavnikov lahko pospešimo ali zavremo z zdravili.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Opiši vlogo astrocitov po možganski poškodbi.

A
  • fagocitirajo ostanke propadlih celic
  • naredijo brazgotino, ki zaščiti prizadeto tkivo pred nadaljnimi poškodbami npr. zaradi vnetja
  • poteče reaktivna glioza (tvorba gliozne brazgotine), za katero je značilno da se proliferirajo celice mikroglie, če imajo prostor za mitozo, se hipertrofirajo in nalagajo glikogen ter citoskelete proteine GFAP in S100.
  • regenerirajo poškodovane nevrone
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Opiši oligodendrocite- iz kje izvirajo, kakšna imajo jedra, citoplazmo, katere organele vsebujejo, kaj je njihova naloga?

A

Izvirajo iz nevralne cevi, imajo manj podaljškov, majnjše in bolj heterokromatinsko jedro od astrocitov. Citoplazma je elektronsko gosta na presevne elektronskem mikroskopu. Vsebujejo veliko mitohondrijev in gER. Nimajo nexusov. V substantii albi oblikujejo mielinsko ovojnico okoli aksonov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opiši celice mikroglie- iz kje izvirajo, kako izgledajo, kaj je njihova funkcija. Daj primer aktiviranih celic mikroglie. Koliko jih je?

A

So celice z manjhnim jedrom in citoplazemskimi popdaljški-dobro vidni s srebrenjem. So mezodermalnega izvora. V živčevje pridejo med razvojem, ko pride do ožiljenja CŽS. Ob poškodbi CŽS se aktivirajo, proliferirajo in delujejo zaščitno in citotoksično. Izločajo tudi trofične dejavnike. Primer aktiviranih celic mikroglie so makrofagi. Ti imajo tudi sposobnost fagocitoze in predstavitve antigenov. Izločajo citokine tumorski nekrotizirajoči faktor in interlevkin 1 beta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši ependimske celice: oblika, lokacija, povezava med celicami, naloga. Sposobnost proliferacije?

A

So izoprizmatične ali visokoprizmatične in imajo migetalčni epitelij na apikalni površini (9 tubulinskih dvojčkov in sredinski par; povezani z radialnimi prečkami, nexinom in dineinskimi ročicami;bazalnotelo: 9 tročkov);
Oblikujejo epitelij, ki odeva ventrikle in centralni kanal hrbtenjače. Med seboj se povezujejo z zonulami adherens in nexusi.
- Regulirajo transport ionov, majhnih molekul in vode iz cerebrospinalne tekočine v nevropil.
- Oblikujejo pregrado, ki ščiti živčno tkivo pred škodljivimi snovmi.
- imajo omejeno regerativno sposobnost, se ne delijo z mitozo. Ob poškodbah ependimskega tkiva zapolnijo te citoplazemsi podaljški astrocitov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je nevropil?

A

Je neposredno okolje perikarionov. Oblikujejo ga aksoni, dendriti in izrastki nevroglije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj so periaksoplazemski plaki?

A

Območja v terminalnih delih aksonov, kjer poteka sinteza proteinov. Sintezo regulira aktivnost nevronov. Baje so ti proteini vključeni v celični spomin nevronov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj so taniciti in kje se nahajajo? Kako so zgrajeni? Kako se povezujejo med samo in z drugimi strukturami?Kaj je njihova naloga?

A

So modificirane ependimske celice v steni 3. ventrikla. Imajo mikrovile na apikalni strani in citoplazemske podaljške na bazalni. Citoplazemski podaljški se povezujejo s kapilarami (hipotalamusno-hipofiznega portalnega sistema) in nevroni (hipotalamusa). Med seboj so povezani s tesnimi stičnicami. Naloga: vključeni v transportni mehanizem med 3. ventriklom in krvnimi žilami hipotalamusno-hipofiznega portalnega sistema. Na določenih mestih med ependimske celice segajo podaljški nevronov (taki z receptornimi stereociliji in taki s sekretornimi mešički kateholamina=hipotalamusov hormon). Baje tudi usmerjajo nevrone v hipotalamusu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšne ependimske celice najdemo v horoidnem pletežu? Kakšne v cerkumventrikularnem organu znotraj ventriklov?

A

Modificirane ependimske celice, ki izločajo Na ione. So izoprizmatične, opremljene z mikroviili na apikalni površini. Povezane so s tesnimi stičnicami.
V cirkumventrikularnem kanalu najdemo podobne. Zonule occludens tvorijo ependimsko bariero, kjer je slabša krvomožganska bariera. Krvo-možgansko pregrado gradijo periciti, astrociti in endotelijske celice.

17
Q

Opiši mielinizirana in nemielinizirana živčna vlakna PŽS. Kaj je naloga Schwanovih celic, kje se nahajajo? Kako dolge so? Kako imenujemo odprtine v mielinski ovojnici, ki obdaja nemielinizirana živčna vlakna skozi katere akson komunicira z okoljem? ‘Kako imenujemo zareze v mielinu pod kotom 9°, ki omogočajo komunikacijo med pododelki schwanove celice?

A

Mielinizirana vlakna so bele barve, eno vlakno obdaja več schwanovih celic po dolžini. Nemieliizirana so sive barve, i eclica obdaja s citoplazemskimi podaljški več aksonov. Odprtine za komunikacijo so mezaksoni. Zareze so schmidt-lantermanove zareze.

18
Q

Zakaj regeneracija živčnih vlaken v CŽS ni mogoča?

A

Ni mogoča ker ni endonevrija, oligodendrociti se ne delijo mitotično (schwanove celice se) in ker en oligodendrocit obdaja več aksonov-dela več internodijev.

19
Q

Kaj je multipla skleroza?

A

Je bolezen demielinizacije in poškodb in propada ovojnice živčnih vlaken. Je avtoimuna bolezen. Prizadene CŽS.

20
Q

Kaj je nevromelanin, kje ga najdemo, kako nastane?

A

Je vključek v perikarionu, je stranski produkt sinteze kateholamina v ponsu in dopamina v substantii nigri. Je tudi v podaljšani hrbtenjači.

21
Q

Naštej vključke v perikarionu. Kje se nahajajo?

A

Nevromelanin: v podaljšani hrbtenjači, v ponsu, v substantii nigri. Železo v rdečem jedru v mezencefalonu. Lipofuscin (ostanki nerazgrajenega materiala v lizosomih)- se kopiči na različnih mestih

22
Q

Kako delimo nevrone po obliki?

A

Na unipolarne (nekateri vretenčarji-dihalne celice), pseudounipolarne (možganski gangliji), bipolarne (nevroni v mrežnici, vohalni sluznici), apolarne, multipolarne (motorični)

23
Q

Naštej sloje v substantii grisei v korteksu (skorji velikih možganov=cerebrum)

A
  • lamina molecularis (malo jeder, vlakna nevronov in glia)
  • lamina granularis ext. (veliko malih perikarionov)
  • lamina piramidalis etx. (piramidaste oblike nevroni)
  • lamina granularis int. (isto, lahko različno debela)
  • lamina piramidalis int. (malo večje piramidaste celice)
  • lamina multiformis (različnih oblik in velikosti)