Krovni epiteliji (=vrhnjice, pravi epiteliji) Flashcards
Kako z morfološkimi kriteiji klasificiramo krovne epitelije?
Glede na naslojenost na enoskladne (enostavne, večvrstne, prehodne) in večskladne (poroženevajoče, neporoženevajoče). Delimo jih glede na obliko epitelnih celic na nizko- (+ploščati), izo- in visokoprizmatične epitelije.
Razlikujemo jih tudi glede na specializacijo apikalne površine (če jo imajo).
Kaj pokrivajo vrhnjice?
Zunanjo površino telesa in notranje organe (kožo, cevaste organe, ki se odpirajo na telesno površino, žile, srce, telesne votline).
Enoskladni nizkoprizmatični epitelij- kaj omogoča majhna količina citoplazme?
Omogoča lahek prehod plinov
Kaj pokriva urotelij? Kakšna je hitrost samoobnavljanja? Koliko plasti ima na različnih mestih?
Lumensko površino sečnih poti od ledvičnih čašic, ledvičnega meha, sečevodov, sečnega mehurja in sečnice. Obnovi se na 200 dni (počasi). V ledvičnih čašicah je 4-5 plasti, v napolnjenem mehurju 3 (razpeta oblika), v praznem do 6 plasti.
Kakšne celice gradijo urotelij?
3 plasti urotelija gradijo celicne različnih stopenj diferenciacije. Spodaj so nediferenciirane, vmesne so delno difrenciirane, na vrhu so visoko diferenciirane površinske celice.
- Bazalne celice ležijo na bazalni lamini, nanjo se pritrdijo s hemidezmosomi. So pravokotne oblike, velike so 5-10 μm. Večinoma so diploidne, pogosto se mitostko delijo. Citoplazma vsebuje veliko ribosomov, mitohondrijev in malo gER.
- vmesne urotelijske celice vsebujejo lastnosti površinskih in bazalnih celic: mitohondrije, ribosome, izrazit GA, fuziformne mešičke, s sosednjimi celicami se povezujejo z dezmosomi. Merijo 20 μm. So tetraploidne.
- površinske urotelijske celice imajo kupolast izoprizmatski videz, štrlijo v lumen. Plazmalemo v 70-90% zamenja z uroplakini bogata membrana (7 nm debela običajna plazmalema, potem 12 nm). Ta območja = uroepitelijski plaki / pege= asimetrično odebeljena apikalna plazmalema. Eksoplazemski sloj je še enkrat debelejši od protoplazemskega.
Kako je zgrajen plak? Kje nastanejo gradbene enote?
Plak je poligonalne oblike, premera 0,2-0,5μm, debelina 12 nm. Zgrajen je iz podenot uroplakinov, ki imajo premer 16 nm. Uroplakini so zgrajeni iz 4ih transmembranskih proteinov uroplakinov: UPIa, UPIb, UPII, UPIIIa. Sinteza uroplakinov poteka v ER in se konča v GA. Iz GA se uroplakini transportirajo v fuziformnih veziklih k apikalni celični površini. Fuziformni vezikli so sploščeni, membrana ki jih omejuje je podobna apikalni membrani površinskih urotelijskih celic. Sinteza uroplakinov se začne v vmesnih celicah in močno poveča v površinskih-> tako lahko merimo diferenciiranost celic.
Opiši prepustnost urotelija. Kaj so znaki te lastnosti?
Površinske celice so minimalno prepustne za amonijak, vodo, sečnino, proteine. Propustnostno bariero ustvarjajo specializirana apikalna plazmalema površinskih celic skupaj s tesnimi stiki. Tesni stiki k TER pripomorejo ker preprečijo difuzijo po medceličnini. Pokazatelj nizke prepustnosti urotelija je visoka transepitelijska upornost (TER =koliko ionov ne prepušča). Za prehod vode iz subepitelijskega tkiva je urotelij skoraj nepropusten. Morfološki znaki nepropustnosti so stičnice med celicami, veliko tonofilamentov pod luminalno površino in zadebeljen eksoplazemski sloj.
Opiši razvoj epidermisa (večskladnega ploščatega poroženevajočega epitelija).
Od 4-6. tedna je (človeški) zarodek pokrit z eno plastjo ektodermalnih celic. V 6. tednu se izoprizmatski sloj ektodermalnih celic podvoji->oblikuje zgoraj enoskladni ploščat epiderm in spodaj visokoprizmatsko bazalno plast. Obe plasti se močno mitotsko delita. Periderm stalno keratinizira in se obnavlja iz lastnih izvornih celic. Z delitvijo celic bazalne plasti nastane vmesna plast, mehurčastega videza. Periderm postopno izgine med 4. in 6. mesecem razvoja (celice se odluščijo in jih najdeš v amnijski tekočini). Do sredine5. meseca so že razvite končne 4 plasti: str. basale (germinativum), str. spinosum, str. granulare, str. corneum. Do 3. meseca razvoja v epidermis vdrejo celice nevralnega grebena melanobasti, ki proliferirajo, tvorijo dendritične melanocite. Melanociti sintetizirajo melanin, ki ga preko dendritičnih izrastkov predajo drugim celicam epidermisa. Pigmenti ščitijo kožo pred svetlobo in preprečujejo pretirano deljenje celic. Dendritične langerhansove celice v koži izvorajo iz kostnega mozga. Privzemajo antigene in jih posredujejo celicam T kože. Merklove celice (1/3 vseh celic kože) najbrž izvirajo iz nevralnega grebena. Delujejo kot počasi delujoči mehanoreceptorji v koži in nevroendokrino. Pojavijo se v epidermisu dlani in podplatov in so povezane s prostimi živčnimi končinči.
