Veziva Flashcards

1
Q

Kakšne so funkcije veziv?

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako so zgrajeni GAG

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Opiši hialuronsko kislino. Ali se lahko sulfonira, veže proteine? Kje jo najdemo?

A

Je glikozaminoglikan. Je zelo dolga, rigidna molekula,ki jo sestavlja na tisoče sladkorjev (MW=1000 000 Da). Je močno hidrofilna zaradi elektronegativnih stranskih skupin. Dolga molekula oblikuje mrežos prostori v katerih je tkivna tekočina. Natane gel (veliko ga je v sinovialni tekočini, popkovnici, rahlem fibrilarnem vezivu, koži, hrustancih in očesu. Ne veže se kovalentno na proteine (ne oblikuje proteoglikanov), se ne sulfonira. Veže se na proteoglikane preko povezovalnih proteinov na koncu le-teh.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Heparan sulfat: Kaj je? MW, se sulfonira, veže s proteini - oblikuje proteoglikane? Kje ga najdemo?

A
Je glikozaminoglikan. MW=10 000. Se sulfonira, veže s proteini, oblikuje GAG. Najdemo ga:
- v arterijah
- vezivu pljuč
- v bazalni membrani
NI V KOŽI
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Heparin: Kaj je? MW, se sulfonira, veže s proteini - oblikuje proteoglikane? Kje ga najdemo?

A

Je GAG, DA, DA. Najdemo ga v pljučih, jetrih, koži, tkivnih bazofilvih. MW=40. 000

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Dermatan sulfat: kaj je, MW, se sulfonira, veže s proteini - oblikuje proteoglikane? Kje ga najdemo?

A

Je glikozaminoglikan. MW= 35 000, se sulfonira, se veže s proteini in oblikuje proteoglikane. Najdemo ga:

  • v koži,
  • kitah,
  • vezeh (lig. nuchae),
  • srcu,
  • žilah,
  • beločnici,
  • pljučih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Keratan sulfat- kaj je, MW, se sulfonira, veže s proteini - oblikuje proteoglikane? Kje ga najdemo?

A
Je glikozamiinoglikan. MW= 10. 000. Se sulfonira, se veže s proteini in oblikuje proteoglikane. Najdemo ga:
- v hrustančevini
- v medvretenčnih ploščicah
- v kostnini
- v roženici
NI V KOŽI
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako se oblikujejo proteoglikani?

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Naštej nekaj vrst agregatov.

A
  • agrekan (hrustančna medceličnina)
  • dekorin
  • brevikan
  • keratokan
  • lumikan
  • sindekan
  • nevrokan
  • perlekan
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Iz kakšnih alfa verig je zgrajen kolagen 1, kakšna vlakna ima, kje ga najdemo?

A

Iz dveh a1 in ene a2 verig. Ima dolgoverižna vlakna. 90% kolagena v organizmu je kolagen 1. Najdemo ga v epidermisu kože, kitah, aponevrozah, ligamentih, fascijah, kosteh, rahlem fibrilarnem vezivu, vezivnem hrustancu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Iz kakšnih alfa verig je zgrajen kolagen 2, kakšna vlakna ima, kje ga najdemo?

A

Iz treh a1 verig. Ima kratkoverižna vlakna. Najdemo ga v hialinem, elastičnem, hrustancu, hrbteničnem disku, steklovini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Iz kakšnih alfa verig je zgrajen kolagen 5, kakšna vlakna ima, kje ga najdemo?

A

Iz dveh a1 in ene a2 ali iz ene a1, ene a2 in ene a3 verige. Vlakna ima tanka. Najdemo ga v BM, placenti, gladki in skeletni mišičnini, fetalnih tkivih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Iz kakšnih alfa verig je zgrajen kolagen 3, kakšna vlakna ima, kje ga najdemo? Kako ga še imenujemo?

A

Iz treh a1 verig. Ima kratkoverižna vlakna. Imenujemo ga tudi retikulin->gradi močno glikozilirana retikulinska vlakna. Barva se PAS, s srebrenjem . Najdemo ga v žilah, kostnem mozgu, limfatičnih tkivih, gladkih mišicah, živcih, pljučih, koži fetusa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Iz kakšnih alfa verig je zgrajen kolagen 4, kje ga najdemo?

A

Iz dveh a1 in ene a2 verig. Najdemo ga v BM, lamini externi, kapsuli leče.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Iz kakšnih alfa verig je zgrajen kolagen 9, kakšna vlakna ima, kje ga najdemo?

A

Iz ene a1, ene a2 in ene a3 verige. Je vlaknat kolagen. Povezuje se s kolagenom tipa 2 v hrustancih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši znotrajcelične dogodke fibrilogeneze

A
  • tvorba polipeptidne alfa verige na ribosomu
  • > gre v gER; v ER in GA potekajo postranslacijske spremembe:
  • cepljenje signalnega peptida
  • hidroksilacija prolina in lizina (kataliza z encimom lizil/ prolil hidroksilaza=lizinska/prolinska hidroksilaza)->kofaktor je C-VITAMIN. Nastaneta hidroksilizin in hidroksiprolin
  • glikozilacija hidroksilizina
  • oblikovanje trojne vijačnice-> samo terminalni konci ostanejo nezaviti
  • oblikovanje vodikovih vezi med verigami in znotraj verige
  • > kar nastane je PROKOLAGEN
  • izločanje prokolagena iz celic z eksocitozo sekretornih mešičkov. Od trans GA do celične površine premaknejo mešičke mikrotubuli.
17
Q

Opiši zunajcelične dogodke fibrilogeneze.

A

-Encim prokolagen peptidaza je vezan na celično membrano. Odstrani registrske nespiralne konce (registrski peptid). Iz prokolagena nastane tropokolagen. Tropokolagenske molekule se skoncentrirajo na območju zaliva, ki ga oblikuje celica na membrani. Polimerizirajo se v fibrile.

18
Q

Kako deluje skorbut, na katere dele vpliva najbolj?

A

Skorbut povzroči pomanjkanje vitamina C, ki je kofaktor encimov lizinske in prolinske hidroksilaze. Posledično ne pride do hidroksilacije lizina in prolina. Zaradi tega ne nastanejo vodikove vezi, ki so nune za končno zgradbo fibril kolagena. Skorbut je degenerativna bolezen tkiva. Pride do lezij kože, slabega celjenja ran. Najbolj pa prizadene mesta, kjer je kolagenska premena hitra-> peridontalne ligamente in stene drobnih krvnih žil.

19
Q

Opiši elastična vlakna, kako se barvajo, kaj vidimo pod TEM? Ka jih proizvaja? Kje jih najdemo?

A

SO upogibno prožna. Barvajo se z orceinom, eozinom (acidofilno), specifično jih barvamo z rezorcin-fuksinom rdeče, z aldehid-fuksinom modro. Pod TEM vidimo dvoslojnost: elektronsko redkejši elastin in fibrilinska mikrovlakna (gostejša). Proizvajajo jih fibrobasti, hondroblasti in gladke mišične celice v velikih arterijah. Elastična vlakna najdemo v vezivih oz. podpornih tkivih ki potrebujejo elastičnost- pljuča, koža, sečni mehur, krvne žile (stene)!! Pravo elastično vezivo najdemo v rumeni vezi hrbtenice (=lig. flava columnae vertebralis) in v lig. nuchae.

20
Q

Kaj je elastin, katere AK ga gradijo? Kje nastane?

A

Je hidrofobni protein. Gradijo ga prolin in glicin. Vsebuje tudi manjši delež hidroksiprolina. NI HIDROKSILIZINA. V celici nastane proelastin, v medceličnini polimerizira v elastin.