Maščobno tkivo Flashcards
Kaj je tolščno tkivo, kakšne vrste tolščnega tkiva poznamo, kje še najdemo tolščne celice?
Je specializirana oblika tkiva, pomembna za homeostazo energije. V tolščnem tkivu so adipociti prevladujoča oblika celic. Ločimo rjavo, belo in beige tolščo. Razlikujejo je se po zgradbi, prekrvavljenosti, barvi in funkciji. Posamezne adipocite oz. majhne skupine najdemo tudi v rahlem fibrilarnem vezivu.
Kaj sestavlja belo maščobno tkivo? Kako izgledajo celice, kako velike so?
Univakularne maščobne celice, ki jih obdaja BM ter mreža retikulinskih in kolagenskih vlaken. Celice so povezane v skupke z rahlim fibrilarnim vezivom, v medceličnem prostoru pa najdemo tudi fibrocite, mastocite in malo amorfne medceličnine. Maščobne celice so poligonalne oblike in merijo do 200 (120?) mikormetrov v premeru. Citoplazemski vložek je ena maščobna kaplja, ki ni obdana z membrano. Meja med citoplazmo in kapljo je zgrajena in 5 nm debele lidne plasti, ki se ji prilegajo vimetinski (intermediarni-2) filamenti. Perilipin je povezovalni protein med lipidno kapljo in vimentinom. Ta plast loči lipide od hidrofilne citoplazme. V ozkem pasu citoplazme, ki obdaja lipidno kapljo se nahaja sploščeno jedro, MALO GA, ER in mitohondrijev.
S čim lahko barvamo maščobno tkivo? Kako izgleda na HE preparatu?
Barvamo lahko zamrznjeno tkivo z oil red -o, ozmijevim tetraoksidom, Sudanovimi barvili (3, 4) Na HE preparatu izgleda kot da ima prazen prostor.
Kako ločimo belo tolščno tkivo glede na lokacijo?
Na pokožno tolščo (nahaja se v subcutisu / hipodermisu kože)- če je sklenjena jo imenujemo panniculus adiposus.Visceralna tolšča se nahaja okoli ledvic, v omentumu, mesenteriju in v retropertonealnem prostoru.
Tolščo najdemo tudi v kostnem mozgu in med ostalimi tkivi, kjer zapolnjuje prostor. Okoli zrkla deluje kot blazinica (tam ostane tudi ko pride do deplecije tolšče na ostalih območjih).
Opiši rjavo tolščo (velikost, citoplazmo z vključki in organeli, medceličnino, namen), kje jo najdemo
Celice so manjše od celic bele tolšče-merijo 15-60 mikrometrov. Imajo veliko majhnih lipidnih kapelj, ki so razpršene po citoplazmi. ER in GA sta slabo razvita, v citoplazmi je VELIKO mitohondrijev (v beli malo). Visoka koncentracija citokrom oksidaze da rjavo barvo tolšči. Vezno tkivo med celicami je iz retikulinskih in kolagenskih vlaken in fibrocitov. Je dobro prekrvavljena-gost kapilarni pletež in oživčena (adipociti direktno oživčeni z adrenergičnimi nevroni- za nevrotransmiter imajo adrenalin).
Rjava tolšča je termoenergetski organ, pri ljudeh se spremeni v belo; nastaja kot prilagoditev na mraz, v visoki starosti, ob kroničnih izčrpavajočih boleznih. Najdemo jo predvsem pri glodalcih v interskapularnem področju in živalih ki hibernirajo, v področju tilnika, pazduh, v mediastinumu, messenteriju.
Diferenciacija rjavih adipocitov
Rjava tolšča se razvije pred rojstvom- naloga da ščiti mladiča pred mrazom. Adipociti se razvijejo iz nediferenciiranih mezenhimkih matičnih celic (MSC) iz adventicije (=zunanje plasti) malih venul. Adipociti bele in rjave tolšče izvirajo oboji iz mezoderma. Celice rjave tolšče pa so iz Myf pozitivne miogene linije. Traskripcijski kokmpleks PRDM16 in C/EBP-β inducira izražanje PPAR-γ in koaktivator 1 alfa PPAR-γ (PGC-1α) kar sproži diferenciacijo rjavih adipocitov.
Diferenciacija belih adipocitov
Bela tolšča začne nastajati po rojstvu. Adipociti bele tolšče nastanejo iz mezenhimskih matičnih celic (MSC) iz Myf5 negativne adipogene linije (Myf 5 je transkripcijski regulator mišično-celične regulacije). PPARγ začne metabolizem lipidov in usmerja diferenciacijo v adipocitno vrsto. Spodbudi razvoj lipoblastov v adipocite. Lipoblasti se najprej razvijejo vzdolž manjših krvnih žil fetusa in v njihovi citoplazmi ni lipidov. V tej fazi izražajo (PPARγ)- skupino takih lipoblastov imenujemo primitivni maščobni organ. Zanj so značilni proliferacija lipoblastov in nastajanje novih kapilar. Zgodnji lipoblasti so podobni fibroblastom (citoplazemski podaljški) samo da se po diferenciaciji pojavijo lipidni vključki in lamina externa. So vrtenaste oblike, imajo dobro razvit GA, ER. Ko se diferenciirajo se tudi poveča število pinocitoznih mešičkov, zmanjša gER. Naslednja stopnja so vmesni lipociti, ki so jajčaste oblike. Tu se kopičijo pinocitozni mešički in lipidni vključki okoli jedra, potem potujejo proti poloma. Ko se manjše lipidne kaplje začnejo združevati v večje nastopi faza poznega lipoblasta. Zreli adipocit = lipocit nastane, ko lipidna kaplja izrine jedro na obrobje celice.
Kako pride do stimuliranja termogeneze pri rjavih adipocitih?
EBP-β povzroči izražanje UPC-1 = uncoupling protein-1 v mitohondrijih rjave tolšče. S tem loči oksidacijo maščobnih kislin od produkcije ATP.
Kako poteče transdiferenciacija belih adipocitov v beige?
Poteče pod vplivom noradrenalina/okolja. Noradrenalin vpliva na izražanje UPC-1 in stimulira termogenezo.
Naštej funkcije adipocitov
- homeostaza energije (konstanten dotok energije, triagliceridi so dinamične energetske rezerve-hitro sproščanje energije, so najbolj skoncentrirana oblika presnovne energije.9cal/g)
- uravnava metabolizma energije (metabolizem maščob!)
- toplotna in mehanična izolacija-sesalci
blazinice: maščoba+ snopi kolagenih in elastičnih vlaken delujejo skupaj kot amortizer (elastična vlakna da se vse vrne v prvotno obliko, kolagenska za odpor na nateg9 - izločanje parakrinih in endokrinih snovi
- vir vode v pomanjkanju (kamelja grba)
- drži prostor za tkivo, ki se bo kasneje razvilo (mlečna žleza)
- nadomešča involvirano tkivo (rdeči kostni mozeg, timus)
Katere hormone izločajo adipociti?
Leptin- izločajo ga samo adipociti (regulira homeostazo energije, inhibira vnos hrane, povzroči izgubo telesne mase, stimulira metabolizem)
angotenzinogen, adiponektin in rezistin. Steroidne hormone pretvarja tolšča iz inaktivne v aktivno obliko (estrogen, testosteron, glukokortikortikoidi).
Opiši nediferenciirane mezenhimske celice
So manjše od fibroblastov. Imajo veliko citoplazemskih podaljškov, preko katerih se stikajo s sosednjimi celicami z nexusi. Jedro je veliko, ovalno, vidno jedrce, nežna kromatinska struktura. So pluripotentne celice in se lahko diferenciirajo v ostale tipe. So v rahlem fibrilarnem vezivu. Po poškodbah/tvorbi novega tkiva, novih krvnih žil (neovaskularizacija) se diferenciirajo.
Opiši pericite, kaj je njihova funkcija, v kaj se lahko diferenciirajo?
So ena od oblik nediferenciiranih mezenhimskih celic. Na površini manjših kapilar imajo citoplazemske lastnosti endotelijskih celic, okoli večjih pa lastnosti fibrocitov. Imajo tudi kontraktilne elemente (aktin in miozin). Lahko uravnavajo tok krvi, nadomestijo gladke mišične celice, pomagajo pri rasti kapilar, sposobni so fagocitoze. Postkapilarne venule nimajo tunice medie-> namesto nje so periciti na površini endotelijskih celic- z njimi tvorijo nexuse. Lahko se diferenciirajo v adipocite, osteoblaste, fagocite, gladke mišične celice in endotelijske celice kapilar (po poškodbah).
Kje najdemo mastocite (=tkivne bazofilce)? Povej obe teoriji o tem kako nastanejo? Kako pa zares? Kako ločimo mastocite?
Najdemo jih v rahlem fibrilarnem vezivu, sploh okoli kapilar in živčnih končičev. Najdemo jih tudi v dermisu kože, vezivu dihal in gastrointestinalnega trakta. Nastanejo po prvi teoriji neposredno iz matične hematopoetske celice, po 2. pa so bazofilni granulociti, naseljeni v tkivu (ta ne drži). Tkivni bazofilci in bazofilni granulociti oboji nastanejo iz pluripotentne matične celice CD34+. Tkivni bazofilci se terminalno diferenciirajo že predenj zapustijo kostni mozeg.
Mastocite ločimo glede na vsebnost proteaz na :
- MCt= mastociti v sluznicah, ki imajo triptazo
- MCtc= vezivni; triptaza, himaza, karboksipeptidaza, katepsin A-> pri mačkah in psih 70% mastocitov
- MCc: himaza in karboksipeptidaza
Naštej različne makrofage in kje se nahajajo. Kako imenujemo ta sistem fiksnih makrofagov?
- histocit: vezivo
- osteoklast: kostnina
- Kupferjeva celica: jetra
- alveolarni makrofag: pljuča
- makrofag: vranica, bezgavka, kostni mozeg, timus
- celice mikroglije =hortegove celice: CŽS
- Langerhansova celica: koža
- makrofag fibroblastnega porekla: endometrij maternice, črevesje
