ZGD

Question 1

Vrste gospodarskih družb - delitev, grobo?

Answer 1

• osebne - vsaj del družbenikov odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem
• kapitalske - družbeniki za obveznosti družb ne odgovarjajo z lastnim premoženjem. Obveznost vložitve določenega premoženja ob nastanku.

Question 2

Osebne družbe

Answer 2

• d.n.o. - družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Ustanovi se z družbeno pogodbo.
• k.d. - vsaj en družbenik odgovarja z vsem svojim premoženjem (komplementar), vsaj eden pa ne (komaditist) - ratio: tako je mogoče mobilizirati več kapitala
• dvojna družba - komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov ali pa so vsi komplementarji take družbe. Je torej osebna družba, v kateri je komplementar pravna oseba v obliki kapitalske družbe.

Question 3

Kapitalske družbe

Answer 3

• d.o.o. - družba, katere OK sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Poslovni delež je izražen v odstotkih. OK mora znašati vsaj 7.500 EUR, vsak osnovni vložek pa vsaj 50 EUR.
• d.d. - kapitalska družba, ki ima OK (znaša vsaj 25.000 EUR) razdeljen na delnice.
• k.d.d. - najmanj en družbenik odgovarja z vsem svojim premoženjem (komplementar), komaditni delničarji pa za obveznosti družbe ne odgovarjajo.
• SE - OK vsaj 120.000 EUR

Question 4

Komanditna delniška družba?

Answer 4

Je kapitalska družba, pri kateri je vsaj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu pa za obveznosti družbe ne odgovarjajo.

Lahko se oblikuje kot dvojna družba.

Družba se ustanovi s sprejetjem statuta, ki ga mora sprejeti najmanj 5 oseb - možno samo na simultani način.

Komplementar ni dolžan prevzeti nobene delnice, ima status uprave v d.d. Obvezen organ je skupščina, komplementarji imajo glasovalno pravico le, če so udeleženi v osnovnem kapitalu.

Delitev dobička: Komplementarju in komanditistu od dobička najprej pripada delež v višini 5% njihovega kapitalskega deleža.Preostali del se razdeli v sorazmerju z v družbo vloženimi sredstvi.

Question 5

Sklic skupščine d.o.o. Lahko veljavno odloča, če je bil sklic nepravilen?

Answer 5

Poslovodja skliče skupščino, če naj družbeniki odločajo:

• o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička
• zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov
• vračanju naknadnih vplačil
• delitvi in prenehanju poslovnih deležev
• postavitvi in odpoklicu poslovodij
• ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij
• postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca
• uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju in poslovodenju
• zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem
• drugo, če določa zakon/družbena pogodba

Poleg tega še:

• če je to nujno za interese družbe
• če je z letno bilanco ali bilanco med poslovnim letom ugotovljeno, da je izgubljena polovica OK
• v drugih primerih, če zakon/družbena pogodba

Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica vpisani v register, v katerem je naveden dnevni red - najmanj 25 dni pred dnem zasedanja.

Če skupščina ni pravilno sklicana lahko veljavno sprejema le, če so navzoči vsi družbeniki (univerzalna skupščina)

Question 6

Pogoji za dodatno točko dnevnega reda skupščine. Kako lahko družbeniki preprečijo, da bi se o dodatni točki glasovalo?

Answer 6

Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti predlog sklepa, o katerem naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejme sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Zadošča, da zahtevo pošljejo družbi najpozneje sedem dni po objavi sklica skupščine. Statut lahko to pravico veže na nižji delež osnovnega kapitala.

Dodatna točka dnevnega reda se lahko obravnava na skupščini le, če je bila objavljena vsaj 14 dni pred skupščino, sicer se obravnava na prvi naslednji skupščini.

ZGD za d.d. ne določa sklepčnosti. Za sprejetje skupščinskih sklepov je potrebna večina oddanih glasov delničarjev, razen, če zakon/statut ne določata višje večine.

Pravice manjšinskih družbenikov pri d.o.o.:

Družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo 1/10 OK lahko skličejo skupščino in lahko zahtevajo, da se odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine. Lahko tudi sami skličejo skupščino ali uvrstijo zahtevo na dnevni red, če njihova zahteva ni bila sprejeta.

Glasovanje lahko preprečijo tako, da na skupščino ne pridejo.

Question 7

Kdaj se lahko bilančni dobiček v d.o.o. deli nesorazmerno s poslovnimi deleži?

Answer 7

Če je tako določeno v družbeni pogodbi.

Question 8

Kdaj lahko poslovodja odreče pravico do vpogleda v družbene dokumente? Kaj lahko naredi družbenik?

Answer 8

Poslovodja lahko zavrne zahtevo po informaciji/vpogledu če je verjetno, da jih bo družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi povzročil občutno škodo. O odklonitvi dokončno odločajo družbeniki.

Družbenik lahko od sodišča zahteva, da mu vpogled/pridobitev informacije omogoči s sodno odločbo.

Question 9

Kako pride do spremembe družbene pogodbe v d.o.o.? Kakšen akt je to?

Answer 9

Odločajo družbeniki na skupščini s 3/4 večino glasov vseh družbenikov.

Sklep mora, razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti potrditi notar.

Veljati začne z vpisom v register.

Question 10

Družbeniki se ustno dogovorijo za spremembo družbene pogodbe. Je tak dogovor upošteven? Kaj bi storili kot sodnik, če bi eden od družbenikov na podlagi takšnega ustnega sklepa zahteval spremembo pogodbe?

Answer 10

Sklep o spremembi družbene pogodbe mora biti v notarskem zapisu razen, če gre za spremembo sedeža, firme ali dejavnosti.

Kot sodnica bi njegov zahtevek zavrnila.

Question 11

Odgovornost družbenika za dolgove d.n.o. Kako se to realizira? Imaš sodbo zoper družbo. Lahko vložiš izvršbo zoper družbenika? Za odstop od katerega načela gre v tem primeru?

Answer 11

Za obveznosti družbe so subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem.

Če družba upniku na njegovo pisno zahtevo obveznosti ne izpolni, so vsi družbeniki odgovorni solidarno.

Če ne pride do izpolnitve po pozivu s strani družbenikov, se to lahko realizira z izvršbo.

Izvršilno sodišče lahko na upnikov predlog dovoli novo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova izdanega proti d.n.o. (ali k.d. - smiselna uporaba, ko upnik izkaže, da je dolžnik neposredno odgovoren za obveznosti družbe) neposredno proti osebno odgovornem družbeniku če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim dokaže njegov status družbenika.

Gre za odstop od načela formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče ni upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na temelju katerega je predlagana izvršba, pač pa je vezano na rezultat predhodnih kvalificiranih postopkov, iz katerih izvira izvršilni naslov (to načelo je tudi izraz prepovedi ponovnega odločanja o zadevi, ki jo zajema učinek pravnomočnosti). Izvršilno sodišče mora upoštevati terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Smisel odstopa je ravno v tem, da lahko upnik terja neposredno odgovornega družbenika, saj bi sicer sodišče njegov predlog zavrglo.

• Iz sodne prakse:*
• V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je predpostavka poprejšnje zahteve za plačilo od družbe z neomejeno odgovornostjo za nastop subsidiarne odgovornosti družbenikov izpolnjena že po naravi stvari - da je upnik zoper družbo z neomejeno odgovornostjo pridobil izvršilni naslov, je moral (s tožbo oziroma v konkretnem primeru s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zahtevati plačilo od družbe, glede na potrebo po vložitvi predloga za izvršbo pa je bila ta zahteva neuspešna. Gre za odstop od načela stroge formalne legalitete oziroma razširitev učinkovanja izvršilnega naslova zoper osebno odgovorne družbenike.*

Question 12

Načelo stroge formalne legalitete.

Answer 12

Načelo formalne legalitete pomeni, da je sodišče pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, „vezano na izvršilni naslov, v katerem je ugotovljen obstoj upnikove terjatve.“

Načelo stroge formalne legalitete izrecno ni uzakonjeno, izhaja pa iz narave izvršilnega postopka, ki je namenjeno izterjavi v formalnem izvršilnem naslovu že določene terjatve med že določenimi subjekti, ne pa ugotavljanju obstoja terjatve (ali presojanju njene veljavnosti) in legitimacije strank. V literaturi je zastopano stališče, da načelo stroge formalne legalitete velja tudi pri odločanju na podlagi verodostojne listine. Slednje seveda velja v dovolitveni, ne pa več v ugovorni fazi. Torej velja tembolj, da je v dovolitveni fazi izvršbe na podlagi izvršljivega notarskega zapisa izvršilno sodišče vezano z načelom stroge formalne legalitete.

Vezanost na formalen izvršilni naslov bi bilo mogoče v dovolitveni fazi odreči kvečjemu z argumentom neprava.

Question 13

Sklic skupščine - d.d.

Answer 13

Skupščino skliče poslovodstvo.

Skupščino je treba sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo 1/20 osnovnega kapitala, to zahtevajo (ti lahko zahtevajo tudi dodatno točko dnevnega reda). Skupščina mora zasedati najkasneje 2M od prejema zahteve, sicer lahko sodišče v nepravdnem postopku pooblasti delničarje za sklic skupščine.

Sklic skupščine se objavi vsaj 30 dni pred skupščino (AJPES/dnevnik, ki izhaja na območju RS)

Vsak sklep potrdi notar v notarskem zapisniku (ZGD za d.d. ne določa sklepčnosti! Kvorum za veljavno odločanje ni predpisan in je določanje kvoruma povsem prepuščena statutarni ureditvi, v družbi z omejeno odgovornostjo pa določen zakonski kvorum, ki pa ga sme družbena pogodba določiti drugače.)

Delničar ne more sodelovati pri odločanju o tem, da se ga oprosti obveznosti/uveljavljanju zahtevka proti njem niti ne more v teh primerih glasovalne pravice zanj uresničevati kdo drug.

Question 14

Predlog za dopolnitev dnevnega reda? Družbenik predlaga delitev dobička za leti 2013 in 2014, obravnava pa se leto 2017. Je to nasproten predlog ali predlog za dopolnitev dnevnega reda?

Answer 14

Družbeniki, katerih deleži dosegajo 1/10 OK lahko zahtevajo, da se odločanje o določeni zahtevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine. Lahko tudi sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red če njihova zahteva ni bila sprejeta.

V tem primeru gre za predlog za dopolnitev dnevnega reda, saj ne gre za odločanje o isti zadevi.

Nasprotni predlog je oblika predloga spremembe skupščinskega sklepa, ki se lahko poda celo na sami skupščini.

Question 15

Skupščina sklene, da se dobiček ne bo delil. Kakšen bi bil nasprotni predlog? Kdo lahko to predlaga in kako?

Answer 15

Izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička

Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička se lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom/statutom ali če je skupščina odločila, da se med delničarje ne deli dobiček v višini 4% OK če to po presoju dobrega gospodarstvenika ni nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje.

Tožbo lahko vložijo delničarji 1/20 OK ali skupni najmanjši emisijski znesek 400.000 EUR. Če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine ki upravičujejo delitev bilančnega dobička na zahtevo delničarjev spremeni sklep skupščine.

Izpodbojno tožbon je treba vložiti v 1M.

Delničar mora izpodbijanje napovedati na zapisniku skupščine, razen, če ni bil navzoč ker mu je bilo to preprečeno/ni bil pravilno vabljen/zadeva ni bila na dnevnem redu. (ko je izvedelza sklep ali bi zanj moral izvedeti).

Question 16

Najpomembnejše pravice manjšinskih delničarjev?

Answer 16

• Sklic skupščine
• predlog dodatne točke na skupščini
• vložitev tožbe
• posebna revizija
• izstop v primeru prevzema

Question 17

Odsvojitev poslovnega deleža v d.o.o.

Answer 17

Družbeniki d.o.o. poslovni delež lahko odsvojijo, imajo pa dosedanji družbeniki ZAKONITO predkupno pravico (ki pa se jo lahko izključi z družbeno pogodbo). Če ta ni upoštevana, je posel izpodbojen.

Pogodba o prenosu poslovnega deleža mora biti sklenjena v notarskem zapisu.

Družbena pogodba lahko določa, da je za prodajo nekomu, ki ni družbenik potrebno soglasje večine/vseh. Družbenik mora ostale o svoji nameri pisno obvestiti in jih pozvati, da mu v 1M sporočijo svojo pripravljenost za nakup. Če nihče ne želi kupiti deleža niti niso dali soglasja, lahko družbenik izstopi - njegov delež v tem primeru preneha, družbeniki pa mu morajo v 3L po izstopu povrniti tržno vrednost njegovega deleža.

Skrbni pregled se nanaša na pravico družbenika, da pridobi informacijo, koliko je vreden njegov poslovni delež - če poslovodja ne dovoli, odločajo družbeniki, če še ti odklonijo, lahko to pravico uveljavlja preko sodišča.

Če družbenik k svojem deležu pridobi enega ali več deležev, vsak ohrani svojo samostojnost.

Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki je vpisan v register pri čemer je vpis konstitutiven (ne deklaratoren!) Za obveznosti pred prijavo prenosa odgovarjata družbi odsvojitelj in pridobitelj solidarno.

Question 18

Kaj pa, če družbenik d.o.o. umre?

Answer 18

Deleže v d.o.o. se lahko odsvoji in deduje. Na podlagi sklepa o dedovanju lahko delež pripade več dedičem skupaj, v nepravdnem postopku pa lahko potem zahtevajo delitev premoženja.

Question 19

Kaj bi svetovali stranki, ki bi želela kupiti delež v d.o.o.?

Answer 19

Naj pogleda v družbeno pogodbo, kaj je s predkupno pravico ostalih družbenikov.

Če NI IZKLJUČENA in se ne bo upoštevala, bo pravni posel izpodbojen (ostali družbeniki lahko izpodbijajo v 6M od dne, ko so izvedeli za prodajno pogodbo - zahtevajo razveljavitev in da se delež pod enakimi pogoji proda njim). V vsakem primeru upravičenje preneha po 5L.

Question 20

Uprava bi prekoračila posle, za katere je pooblaščena. Kakšni zahtevki so mogoči? Se te omejitve zapišejo v registru?

Answer 20

(iz sodne prakse - tu je šlo sicer za opustitev delavske direktorice, ki se je poskušala eskulpirati s tem, da ni sodelovala pri poslu, ki je pomenil prekoračitev pooblastil)

Uprava družbe (ki ima lahko enega ali več članov - direktorjev) vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost, pri čemer sprejema odločitve soglasno, če statut ne določa drugače. Vendar pa statut ne sme določiti, da pri različnih mnenjih glas posameznega člana ali posameznih članov prevlada nad večino. Kljub razdelitvi delovnih področij med posameznimi člani uprave, ti niso razbremenjeni odgovornosti za vodenje poslov na tistih področjih, ki jih vodijo drugi člani uprave. Torej je bilo sprejemanje odločitev obveznost (tudi) tožnice kot članice uprave. ZGD-1 organu vodenja nalaga, da mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V skladu s tem določilom je mogoče zaključiti, da je bila tožnica neskrbna, če odločitev ni sprejemala oziroma če ni sodelovala pri njihovem sprejemu, zaradi česar je odgovorna za opustitev.

Opustitev dolžnega ravnanja pa je hujša kršitev obveznosti članice uprave in torej utemeljen razlog za odpoklic.

Če člani uprave ne ravnajo s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, solidarno družbi odgovarjajo za škodo, razen, če dokažejo, da so vestno in pošteno izpolnjevali naloge. Ni jim treba povrniti škode, če dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu; ni pa odgovornost izključena, če je dejanje odobril UO/NS. Odškodninsko odgovornost lahko uveljabvljajo tudi upniki, če jih družba ne more poplačati - odrek ali pobot nima učinka proti takšnemu upniku, niti se ne more ČOVN sklicevati na skupščinski sklep. Če je začet stečajni postopek, se odškodninski zahtevek uveljalja za račun vseh upnikov.

Vpis omejitve zastopanja v sodni register je odločilnega pomena za učinkovanje omejitve v razmerju do tretjih oseb. Nasproti dobrovernim tretjim osebam je omejitev zastopanja, ki v sodni register ni vpisana, brez pravnega učnika.

Question 21

Delničarjeva pravica do obveščenosti. Kako se uresničuje? Na kaj zakon veže to pravico? Kaj jim je uprava na skupščini dolžna povedati, na kakšen način delničarji lahko pridejo do podatkov, imajo vpogled v posamezne pogodbe?

Answer 21

Poslovodstvo mora na skupščini dati delničarjem zanseljive podatke o zadevah družbe, če so ti potrebni za presojo točk dnevnega reda. Poslovodstvu ni treba dati podatkov, če:

• bi to po razumni gospodarski presoji družbi lahko povzročilo škodo
• o metodah bilanciranja in ocenjevanja, če navedba v dodatku zadostuje
• bi bilo z dajanjem podatkov storjeno kaznivo dejanje ali prekršek ali bi bili kršeni dobri poslovni običaji
• so podatki pbjavljeni na spletu vsaj 7 dni pred skupščino.

Sodišče na predlog delničarja odloča o tem, ali mora poslovodstvo dati podatke.

Skupščina lahko z navadno večino imenuje posebnega revizorja, da preveri vodenje poslov zadnjih 5L. Če skupščina zavrne tak predlog, ga imenuje sodišče na predlog delničarjev, imetnikov 1/10 OK. Posebnemu revizorju mora poslovodstvo omogočiti pregled knjig.

Question 22

Kdo je zastopnik, če želi poslovodja skleniti posel z družbo? (Npr. pogodbo o delu poslovodje - kolizija interesov?)

Answer 22

ZDR: Če se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalca organ, ki je po zakonu/aktih družbe pristojen zastopati delodajalca proti poslovodnim osebam. Če tega ni, pa lastnik. Torej družbeniki d.o.o. oziroma skupščina, sicer stranka ni pravilno zastopana. Pravni posel bi vseeno obveljal, če bi ena stranka od druge zahtevala, naj se v primernem roku izreče, ali pogodbo odobrava.

Question 23

Odsvojitev več kot 25% premoženja, kaj bi kot odvetnik svetoval upravi, ki bi želela toliko premoženja odsvojiti brez soglasja skupščine?

Answer 23

Postopek statusnega preoblikovanja družbe, ker v tem primeru omejitev odsvojitve takšnega deleža ne velja.

Sicer brez soglasja skupščine ni možno. Za singularen prenos najmanj 25% premoženja d.d. je potreben sklep skupščine, sprejet s 3/4 kapitalsko večino pri sklepanju zastopanega OK. Vsaj mesec dni pred zasedanjem je treba delničarjem tudi omogočiti vpogled v pogodbo, ki jo mora poslovodstvo na skupščini tudi obrazložiti.

Question 24

Sposobnost biti stranka, kaj, če je izbrisana iz registra?

Answer 24

Sodišče postavi rok za odpravo pomanjkljivosti. Dokler se te ne odpravijo, se smejo opravljati samo dejanja, brez katerih bi nastale za stranko škodljive posledice.

Če stranka umre/preneha obstajati že pred vložitvijo tožbe, mora tožnik v tožbi določno navesti, kdo so pravni nasledniki.

Če sodišče ugotovi pomanjkljivosti, ki se jih ne da odpraviti, zavrže tožbo.

Question 25

Sklenitev pogodbe odpoklicanega direktorja in načelo zaupanja v sodni register?

Answer 25

Nasproti dobrovernim tretjim poslovodja kljub poteku odpovednega roka še vedno velja za poslovodjo. Pravni posel bi bil veljaven.

Question 26

Kako bi ustanovila d.o.o., kaj vse je potrebno storiti?

Answer 26

D.o.o. se ustanovi z družbeno pogodbo v notarskem zapisu ali na posebnem obrazcu - v tem primeru morajo biti podpisi družbenikov overjeni. (lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ima pa lahko največ 50 družbenikov - več le z dovoljenjem Min. za gospodarstvo)

Če ustanavlja samo en družbenik, sprejme akt o ustanovitvi (ne družbene pogodbe)

Vpis v sodni register je konstitutivnega pomena (sama pogodba ni dovolj).

Poslovodja mora prijavi priložiti:

• družbeno pogodbo - z navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika
• firmo, sedež in dejavnost družbe
• seznam družbenikov z navedbo njihovih vložkov
• potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo, da lahko družba z njimi prosto razpolaga
• poročilo pooblaščenega revizorja, če vrednost stvarnih vložkov presega 100.000 eur
• morebitne obveznosti

Vsak družbenik mora pred prijavo za vpis priskrbeti vsaj 1/4 osnovnega vložka , vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati vsaj 7.500 eur (vsak osnovni vložek pa najmanj 50 EUR)

Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osebnega vložka, mora družbenik razliko plačati v denarju. (npr. družbenik prevzame vložek 5000 eur, zagotovi nepremičnino za 3000 eur. S tem je zagotovil več kot 1/4, zato lahko ostalih 2000 plača tudi po vpisu v register. Preostanek mora plačati v denarju).

Sodišče lahko zavrne vpis če ugotovi, da poročilo o stvarnih vložkih ni resnično.

Question 27

Kdaj družba postane PO, zakaj je to pomembno?

Answer 27

Z vpisom v register (konstitutiven pomen). Pomembno, ker šele takrat postane nosilec pravic in obveznosti.

Question 28

Odgovornost družbenikov v d.o.o., kdaj odgovarjajo tudi osebno?

Answer 28

Osebno ne odgovarjajo za obveznosti družbe. Odgovarjajo samo z zneskom, ki so ga prispevali kot svoj osnovni vložek.

Osebno odgovarjajo, če pride do spregleda pravne osebnosti:

• s premoženjem družbe so ravnali kot s svojim lastnim
• zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli/bi morali vedeti, da ne bo zmogla poplačati obveznosti tretjim
• družbo so zlorabili za oškodovanje svojih/njenih upnikov
• družbo zlorabili za dosego cilja, ki bi bil zanje kot posameznike prepovedan.

Question 29

Odgovornost uprave in nadzronega sveta po ZGD-1

Answer 29

• skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika, varovati morajo poslovno skirvnost
• solidarno so družbi odgovorni za škodo, razen, če dokažejo, da so vestno in pošteno izpolnjevali naloge
• ni jim treba povrniti škode, če dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu; ni pa odgovornost izključena, če je dejanje odobril UO/NS
• družba se odškodninskim zahtevakom lahko odreče/jih pobota 3L po nastanku, če soglaša skupščina in če ne ugovarja manjšina 1/10 OK
• upniki lahko uveljavljajo, če jih družba ne more poplačati - odrek ali pobot nima učinka proti takšnemu upniku, niti se ne more ČOVN sklicevati na skupščinski sklep. Če je začet stečajni postopek, se odškodninski zahtevek uveljalja za račun vseh upnikov.
• Odškodninski zahtevek zastara 5L, če ima RS ali SLS prevladujoč vpliv, 10L

Question 30

Odškodninska odgovornost uprave in NS po ZFPPIPP

Answer 30

• profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij
• če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v 1M pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja z mnenjem, ali obstaja 50% verjetnost uspeha - če da, predlaga ukrepe (finančno prestrukturiranje, prisilna poravnava…)
• če meni, da možnost manj kot 50% in skupščina ne poveča OK z novimi vložki - v 3D popoln predlog za začetek stečajnega postopka
• če teh dejanj ne opravi, odgovarja upnikom za škodo (razlika med celotnim zneskom njihove terjatve in zneskom poplačila v SP)
• če jih je več, odgovarjajo solidarno. Delno ali v celoti se lahko eskulpirajo, če dokažejo, da je del ali celotna škoda posledica ravnanja drugih oseb

Odgovornost člana NS:

• poslovodstvo je v zadnjih 2L predlagalo sklep o povečanju OK, NS pa je ocenil, da družba ni insolventna in da to ni potrebno
• niso zahtevali poročil glede vprašanj, ki vplivajo na poslovanje družbe
• na podlagi letnega poročila/drugih poročil poslovanja bi lahko ugotovili insolventnost