OZ Flashcards
Stranka bi rada tožila drugega odvetnika, ker je izgubil pravdo. Kaj mu svetuješ? Katera pogodba to ureja? K čemu se odvetnik zaveže?
Odvetniki zastopajo stranke na podlagi mandatne pogodbe (pogodbe o naročilu). Mandatna pogodba je pogodba prizadevanja in ne uspeha/rezultata.
Odškodninska odgovornost odvetnika se presoja po:
- OZ
- Zakonu o odvetništvu
- Kodeksu odvetniške poklicne etike.
Zahteva se skrbnost dobrega strokovnjaka. Ali je ta pravni standard izpolnjen, je odvisno od konkretnih okoliščin. Sodišče mora hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal.
Iz sodne prakse: Mandat zaradi prepozno vložene pritožbe ne utrpi škode, če je pritožbo šteti za popolnoma brezupno.
Gradbena pogodba. Primer: Dogovor o opravi gradbenih del, pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki. Se lahko vseeno zahteva plačilo za opravljeno delo? Kako ga bo sodišče določilo?
Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradbo na določenem zemljišču ali na takem zemljišču oziroma že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela. Naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno.
Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Je pa pisna oblika določena ad probationem (za dokazovanje), ne pa za veljavno sklenitev - razen, če se stranki dogovrita za formo ad valorem. Izjema je določena glede spremembe načrta, kjer sodna praksa načeloma določa obvezno pisno izjavo naročnika -razen za izvedbo nujnih neporedvidenih del.
Glede na to, da ne gre za formo ad valorem bo izvajalec lahko zahteval plačilo za opravljeno delo. V primeru, da stranki ne bosta dokazali, da je dogovorjena neka druga cena bo sodišče ceno določilo v skladu s 642. členom:
Če plačilo ni določeno, ga sodišče določi tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času in za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Komisijska pogodba - komitent in komisionar se dogovorita, da bo komisionar za komitenta prodal neko stvar. Oseba, kateri je stvar prodal, mu ne plača. Ali ima komitent v takšnem primeru pravico od komisionarja zahtevati povrnitev? Določila katere pogodbe se smiselno uporabljajo?
Smiselno se uporabljajo določila pogodbe o naročilu. (mandat)
Komisionarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Zaveže se, da si bo z ustrezno profesionalno skrbnostjo prizadeval uresničiti interes, zaradi uresničitve katerega je komitent naročil komisionarjevo storitev. Komisionar mora ravnati v skladu s komitentovimi navodili, samostojen je glede načina oprave posla.
Mandatar praviloma dobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni; komisionar pa praviloma šele, ko komitent uresniči svoj končni interes.
Komisijska pogodba je posebna vrsta mandata, pri katerem nastaneta dve ločeni pravni razmerji. (komitent-komisionar, komisionar - tretji). Gre za posredno zastopanje, kjer komisionar deluje v interesu in za račun komitenta, vendar v svojem imenu. Komisionarjeva ravnanja zato v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka pravnega razmerja med komitentom in tretjim, kot je značilno za neposedno zastopanje. Zato je samo komisionar je zato upravičen od svojega sopogodbenika terjati izpolnitev obveznosti, sopogodbenik pa lahko samo od komisionarja zahteva, da pogodbo izpolni.
Nevarnost naključnega uničenja je na komisionarju. Na stvareh, ki so predmet komisijske pogodbe, ima komisionar zastavno pravico.
Komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, če je posebej jamčil, da jo bo ta izpolnil (del credere odgovornost).
Odgovornost prevoznika pri prevozni pogodbi, kaj, če je tovor uničen? Odgovornost in eskulpacijski razlogi?
Prevoznik odgovarja za morebitno izgubo ali poškodovanje pošiljke v času od njenega prevzema do izročitve, razen, če je le-ta posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov.
Določila aktov, s katerimi se ta odgovornost zmanjšuje, so nična. Veljavno pa je določilo, s katerim je v naprej določen najvišji znesek odškodnine pod pogojem, da ni v očitnem nesorazmerju s škodo. Omejitev odškodnine ne velja, če je prevoznik škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Prevoznikova odgovornost preneha, ko prejemnik brez ugovora plača njegove terjatve - razen, če je poškodba ugotovljena z zapisnikom ob prevzemu. Prevoznik odgovarja tudi, če ga prevzemnik o poškodbah obvesti takoj, ko jih odkrije - najpozneje pa v 8D po izročitvi.
Upravnik sklene pogodbo za obnovo fasade za račun lastnikov stanovanj, dela so končana - kakšne obveznosti ima do lastnikov?
Izdelati mora obračun. (uporabljajo se pravila SZ-1, ki je lex specialis glede na OZ)
V skladu s 65. členom SZ-1 mora upravnik vsakemu etažnemu lastniku omogočiti na njegovo zahtevo, vendar ne več kot enkrat mesečno, vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami, glede poslov obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe, v knjigovodske listine, ki so pridobljene na podlagi pogodb in poslovnih razmerij upravnika s tretjimi osebami, in v stanje rezervnega sklada večstanovanjske stavbe.
Glede položaja upravnika:
Upravnik večstanovanjske hiše ima položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka, torej v lastnem imenu, izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja; aktivno legitimacijo pa lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili obratovalni stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev; kadar takega prenosa ni, pa je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
Razpolagalna sposobnost etažnih lastnikov je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti sredstev rezervnega sklada omejena. Kakršen koli prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na sredstvih rezervnega sklada mimo dovoljenih namenov uporabe, ki so izrecno, zaključno in kogentno določeni v prvem odstavku 44. člena SZ-1 oziroma četrtem odstavku 119. člena SPZ, tako sploh ni mogoč. Namen teh določb je, da se prepreči nesmotrno porabo sredstev rezervnega sklada in da se zagotovi kritje izdatkov, potrebnih za vzdrževanje stavbe. Tako v zvezi z vplačili v rezervni sklad ni dovoljen prenos materialnopravnih upravičenj v smislu cesije.
Nedopustna je tudi taka oblika posrednega mandatnega zastopanja, pri kateri zastopnik nastopa v svojem imenu, a za račun zastopanega, vendar pa pravna dejanja zastopnika učinkujejo neposredno zanj, za zastopanega pa učinkujejo samo posredno, v tem pomenu, da mu mora zastopnik prenesti (odstopiti) vse pravice, ki jih je pridobil pri opravljanju pravnih dejanj za njegov račun, in da mora zastopani prevzeti vse obveznosti, ki jih je zastopnik prevzel pri opravljanju. V primeru takšnega dogovora bi upravnik lahko zahteval plačilo na svoj račun, kar pa ne bi bilo v skladu s kogentno določbo prvega odstavka 42. člena SZ-1. Poleg tega upravnik ne bi bil omejen pri razpolaganju s sredstvi rezervnega sklada v zunanjem razmerju s tretjimi osebami. Morebitna kršitev mandatnega razmerja tako ne bi učinkovala v zunanjem razmerju upravnika kot nosilca materialnopravnih upravičenj in tretjih oseb, temveč bi bila lahko sankcionirana zgolj z odškodninskim zahtevkom etažnih lastnikov. Omejitve bi zanj v tem primeru namreč veljale zgolj v notranjem razmerju z etažnimi lastniki. Navedeno pa ni v skladu s smislom določb 44. in 45. člena SZ-1 oziroma 119. člena SPZ.
Ni pa razloga, da ne bi bila dopustna taka oblika posrednega mandatnega zastopanja, pri kateri bi upravnik sicer v sodnem postopku nastopal v svojem imenu, vendar pa bi s tožbenim zahtevkom zahteval plačilo na poseben račun, na katerem se vodijo sredstva rezervnega sklada.
Posebnosti glede sredstev rezervnega sklada:
Sredstva iz naslova rezervnega sklada se lahko porabijo samo namensko za potrebe posamezne večstanovanjske stavbe. Sredstva rezervnega sklada so nepovratna in nedeljiva, saj etažni lastnik nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve. Na premoženje rezervnega sklada je dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti iz pravnih poslov, sklenjenih v skladu s prvim odstavkom 44. člena SZ-1. Premoženje rezervnega sklada tudi ni del upravnikove stečajne mase in nanj ne morejo poseči upravnikovi upniki v izvršilnem postopku. Posebna je tudi določba, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Upravnik sicer lahko zbira sredstva rezervnega sklada tudi na svojem transakcijskem računu, vendar pa jih mora najkasneje v desetih dneh od posameznega vplačila prenesti na poseben transakcijski račun.
