Zasebnost na internetu Flashcards
1
Q
kako smo ranljivi na internetu
A
- Na računalniškem omrežju smo
ranljivi na več nivojih: - Ranljivi so viri na napravah –
dostop le avtoriziranim
uporabnikom. S tem se ukvarja
področje računalniške varnosti. - Ranljivi so podatki, ki se
prenašajo po omrežju – dostop
le pošiljateljem in naslovnikom.
S tem se ukvarja področje
zasebnosti.
2
Q
kako poskrbimo za zasebnost
A
- Za ranljivost podatkov v omrežju pa poskrbimo z zasebnostjo. Zasebnost na
omrežju (angl. cyber privacy) združuje tehnike kako podatke ohranimo
zaupne, celovite in avtorizirane. - Zaupnost – vpogled v podatke ni mogoča vsem.
- Celovitost – podatki pridejo na cilj v enaki obliki kot so bili poslani.
- Avtoriziranost – podatke je v omrežje poslal res nekdo, ki trdi, da jih je poslal.
- S primerno tehnologijo in znanjem lahko prisluškujemo prometu na
internet. To lahko povzroči veliko škodo (ekonomsko in politično). - Če lahko vsebino podatkov kdorkoli pregleda, imamo problem z zasebnostjo.
- Če lahko vsebino podatkov kdorkoli spreminja, imamo problem s celovitostjo.
- Četudi so podatki kriptirani, obstajajo metode, ki “slabše” enkripcije obidejo.
Kdo ima vire, za prebiranje kriptiranih podatkov?
3
Q
kaj je prisluškovanje in filtriranje podatkov
A
- Tehnično je možno (in se
opravlja) prisluškovanje in
filtriranje (nadzirajo)
internetnega prometa. - Filtriranje ali blokada: Great Firewall
na Kitajskem; filtriranje interneta v
Iranu, Siriji, Turčiji…; blokada v
Severni Koreji… - Prisluškovanje v preteklosti: Echelon,
Carnivore, Project Minaret, Shamrock - Prisluškovanje danes: Prism,
XKeyscore, Tempora, Muscular,
Project 6, Stateroom…
4
Q
argumenti proti zasebnosti
A
- Argumenti proti zasebnosti:
- Za večjo varnost, moramo žrtvovati nekaj zasebnosti.
- Boj proti terorizmu, cyber warfare, omejevanje (otroške) pornografije, vohunstvo in
protiobveščevalna dejavnost… - „Če nimamo kaj skrivati, zakaj rabimo zasebnost?“
5
Q
argumetni za zasebnost
A
- Argumenti za zasebnost:
- Kaj pa, če nič ne skrivamo, ampak informacije želimo le zaščititi?
- Npr. zdravstvene informacije, o naši simpatiji, o naši ljubezni do Justin Bieberja…
- Kaj pa, če se naši moralno etični ali politični pogledi ne skladajo z vladajočimi?
- Kaj pa svoboda govora, svoboda odločitve in pravica do informacij?
6
Q
kaj je enkripcija oz šifriranje
A
- Osnovna naloga enkripcije je zapisati podatke tako, da jih neavtorizirana
oseba ne more prebrati – naslavlja zaupnost. Katere podatke pa? - informacije o kreditni kartici,
- osebni podatki,
- občutljivi podatki podjetja…
- Sporočilo je uspešno kriptirano (šifrirano), če ga razumeta samo oddajnik in
sprejemnik, ne pa ostali (potencialni) posredniki. - Z računalniško enkripcijo se ukvarja znanstvena veja kriptografije.
- Aktualno že v preteklosti: cezarjeva šifra v času Rimskega imperija, Enigma v času 2.
svetovne vojne.
7
Q
kaj je simetrična enkripcija
A
- Za enkripcijo in dekripcijo se
uporablja isti ključ. - Ključ enkripcije je način, kako se
podatke spremeni. - Preprost primer Cezarjeve šifre:
vsak znak spremenimo tako, da
ga premaknemo za X mest po
abecedi.
Primer - Problem? Kaj če Jure izda, da je
Metin ključ 2?
8
Q
kaj je asimetrična enkripcija
A
- Za enkripcijo in dekripcijo se
uporablja drugačen ključ. - Vsak ima dva ključa:
- Javni ključ, ki ga lahko pozna vsak.
- Privatni ključ, ki ga moramo zadržati
za sebe. - Ni potrebno, da si obe strani delita
ključe. Ni možnosti izdaje ključa! - Za enkripcijo rabimo svoj privatni in
naslovnikov javni ključ. - Z dekripcijo rabimo pošiljateljev
javni in svoj privatni ključ.
9
Q
podpisovanje podatkov (avtorizacija in celovitost podatkov)
A
- Avtorizacija podatkov – kako se
prepričamo, da nam je podatke
res poslal klient, iz katerega
naslova so prišli podatki? - Celovitost podatkov – kako se
prepričamo, da v procesu
pretoka podatkov preko
interneta ni kdo podatkov
spremenil?
10
Q
kaj uporabimo za podpisovanje podatkov
A
- Uporabimo digitalni podpis (digitalni
certifikat). - Uporabimo dva ključa:
- Javni ključ, ki ga lahko pozna vsak.
- Privatni ključ, ki ga moramo zadržati za
sebe. - Za podpisovanje rabimo svoj privatni
ključ. Podpis nastane s kombinacijo
privatnega ključa in vsebine podatkov.
Podpis se pripne sporočilo in se z njim
pošlje do naslovnika. - Za pregled podpisanih podatkov
rabimo pošiljateljev javni ključ.