Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Informatika v medijih-2. kolokvij > Informacijska družba > Flashcards

Informacijska družba Flashcards

1
Q

kaj je informacijska družba

A
  • Informacijska družba ali ID (angl. information society ali IS) družba kjer so bistveni podatki, informacije in znanje.
  • Poglavitna tehnologija v ID je informacijska tehnologija, ki povzroča spremembo obstoječih dejavnosti in razvoj novih dejavnosti.
  • Poglavitni ekonomski sektor je informacijski sektor – to je sektor, ki uporablja IT pri opravljanju svojih dejavnosti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je omogočilo informacijsko družbo

A

• Dostop do tehnologije – da družba ne zavrača tehnologijo
ampak uporabo te vzpodbuja.
• Razvoj tehnologije – nagli razvoj informacijskih tehnologij.
• Naši trenutni telefoni so nekajkrat močnejši, kot pa računalnik, ki je
skrbel za pristanek na luni.
• Pocenitev tehnologije – cena tehnologije vztrajno pada.
• Določene tehnologije so še pred nekaj leti bile navadnim smrtnikom
cenovno nedostopne (VR, umetna inteligenca doma, samovozeči
avtomobili…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj so 4 karakteristike informacijske družbe

A
  1. Informacije so ekonomska dobrina
  2. Večja uporaba informacij v
    vsakdanjem življenju
  3. Pojav informacijskega sektorja
  4. Digitalizacija javnega sektorja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

1 karakteristika informacijske družbe

A

Informacije so ekonomska dobrina
* Ne temelji zgolj na izkoriščanju surovin in energije, temveč kot
osrednji vir jemlje informacije. Obvladovanje informacije je
dominantno znanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

2 karakteristika informacijske družbe

A

Večja uporaba informacij v vsakdanjem življenju
* Javnost uporablja informacije pri vsakodnevnih opravilih
(služba, izobraževanje,
nakupovanje…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

3 karakteristika informacijske družbe

A

Pojav informacijskega sektorja
* Ta sektor ponuja storitve, ki se navezujejo
na ponujanje, dostavo, prenos in obdelavo
informacij.
* Trije segmenti informacijske industrije:
- Industrija vsebin – industrija, ki skrbi za kreacijo novih vsebin z uporabo IT. Primeri: računalniške/mobilne/video igre, prenos igranja iger…
- Industrija distribucije informacij – industrija, ki skrbi za prenos informacij. Primeri: YouTube, Spotify, TikTok, App Store, Netflix, Twitch, modemi
* Industrija obdelave informacij – industrija, ki skrbi za obdelavo ali kreacijo orodij za obdelavo. Primeri: Word, operacijski, brskalniki, iskalniki…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

4 karakteristika informacijske družbe

A

Digitalizacija javnega sektorja
* Posameznikom omogoči transparentni
pregled javnega vodenja z enostavnim vpogledov v podatke in odločitve. Prav tako omogoči enostavnejšo interakcijo
posameznikov z javnim sektorjem (npr. oddaja vlog za potne liste).
* Podjetjem omogoči lažji način odprtja podjetja, plačilo obveznosti (npr.
davkov) in prijavo na javne razpise.
* Javni upravi omogoči hitrejše in učinkovitejše delovanje (ni več papirnatih vlog in arhivov, hitrejša komunikacija znotraj javne uprave) z manj napakami.
-Občine, šolstvo, bolnice…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

na kaj/koga vpliva informacijskih tehnologij

A

-okolje
-gospodarstvo
-družba
-posameznik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

vpliv na okolje- pozitivne posledice

A
  • IT je ljudem omogočila delo na daljavo, s čimer se je zmanjšala potreba po vožnji na delo in z njo povezano onesnaževanje zraka in emisije toplogrednih
    plinov.
  • IT je z enostavnim dostopom do informacij in virov pomagala zmanjšati porabo papirja in drugih
    materialov, kar je privedlo do zmanjšanja količine odpadkov in porabe energije.
  • Hitrejši razvoj ostalih tehnologij ob podpori IT – bolj varčne baterije, bolj učinkoviti motorji, izkoriščanje naravnih virov…
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

vpliv na okolje-negativne posledice

A
  • Uporaba in izdelava IT naprav in IT storitev porabi veliko električne energije, ki je lahko vir emisij toplogrednih plinov.
  • “Rudarjenje” Bitcoinov zahteva več električne energije, kot jo porabi Slovenija v celoti.
  • Svet je prepleten z IT infrastrukturo (pod morjem in v zraku).
  • IT lahko prispeva k onesnaževanju okolja zaradi nastajanja elektronskih odpadkov ali e-odpadkov.
    -E-odpadki lahko vsebujejo nevarne snovi, kot sta svinec in živo srebro, ki lahko škodujejo zdravju ljudi in okolju, če niso
    pravilno odstranjeni.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

vpliv na gospodarstvo

A
  • IT omogoča učinkovitejše in uspešnejše poslovanje, kar prispeva k večji
    produktivnosti in gospodarski rasti.
    -Digitalizacija (postopek vpeljave IT v poslovanje)
    -E-poslovanje, globalizacijo ter s tem izvajanje outsourcinga.
    -Kaj pa tisti, ki nimajo dostop do IT?
  • IT z omogočanjem avtomatizacije opravil zmanjšala potrebo po delovni sili, kar zniža proizvodne stroške, poveča konkurenčnost, ter sprosti delovno silo za druge panoge.
    -Posledično je tudi mnogo delovnih mest postalo „tehnološki višek“.
  • IT omogoča rast svetovnega gospodarstva, saj je omogočila enostavno izmenjavo informacij in virov prek mednarodnih meja.
    -IT je pripomogel k pojavu informacijskega sektorja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

vpliv na gospodarstvo-vpliv na delo

A
  • IT omogoča komunikacijo 24/7, 365 (vse dni v letu, vse ure v dnevu), saj delovni čas in lokacija dela izgubljata pomen.
    -Posledično lahko naše delo opravlja nekdo drugi iz druge strani sveta za četrtino naše cene.
  • IT olajša dostop do informacij in zato je znanje ključno.
    -Posledično je nenehno prejemanje novega znanja nujno!
    -Kaj pa informacijsko nepismeni ali slabo pismeni?
  • Nekateri poklici zastarijo, ter ustvarjajo se novi.
    -Kaj pa nenehni pritiski, da ne zastarimo?
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

vplivi na družbo

A
  • Z izkoriščanjem IT tehnologije in posledične globalizacije, se je znanje o svetu zelo razširilo, kar lahko pozitivno vpliva na družbo.
  • Na Kubi in Severni Koreji vedo kako živimo v Evropi, čeprav so “odrezani” od ostalega sveta. Posledično zahtevajo spremembe v njihovo dobrobit.
  • Ideja o enakopravnosti glede na spol, vero, raso, seksualno preference, starost… se hitro širi.
  • Družbeno pomembne
    teme hitro dobijo veljavo in podporo v družbi (in posledično v politiki).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

vplivi na družbo- socialna omrežja- negativne plati

A
  • Delovanje socialnih omrežij
  • “Če ne plačate za produkt, ste produkt vi.”
  • Prodajajo se naši podatki, naši kliki, naš čas…
  • Služi se z reklamami!
  • So to v resnici sploh kaj več kot reklamna podjetja, kjer ima vsako le svoj medij za dostavo reklam?
  • Cilj privatnega podjetja je največkrat povečanje prihodka.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

vpliv na družbo- podatkovno rudarjenje

A
  • Podjetja danes s pomočjo IT tehnologije zbirajo ogromno količino različnih podatkov: o strankah, o produktih, prodajni podatki…
  • Podatki sami po sebi niso nič vredni – iz njih je potrebno razbrati
    vzorce o delovanju realnega sveta. Temu pa služijo pristopi
    podatkovnega rudarjenja (angl. data mining).
  • Podjetja na podlagi razbranih vzorcev:
    -prilagajajo svoje delovanje, ali
    -vplivajo na obnašanje okolice (npr. obnašanje kupcev).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

posldice posatkovnega rudarjenja

A
  • GDPR – je evropska regulacija o omejitvi zbiranja in uporabe podatkov.
  • Podjetja morajo omogočiti izbris podatkov in zaprositi za zbiranje, obdelavo in
    prodajo podatkov svojih uporabnik.
  • Podobni zakoni tudi v določenih zveznih držav ZDA.
  • Gibanje proti zbiranju in obdelavi podatkov.
  • V Sloveniji je policiji prepovedano uporabiti tehnologijo avtomatske
    prepoznave obrazov in registrskih tablic.
  • Ostaja nerešeno vprašanje obdelave podatkov genskih zapisov.
  • Gibanje za pošteno in enakopravno podatkovno rudarjenje.
17
Q

vpliv na družbo- informacijski mehurček

A
  • Informacijski mehurček (angl. filter bubble ali echo chamber) nastane kot
    rezultat personaliziranega spleta, pri čemer posebni algoritem selektivno odloča katere informacije želi uporabnik videti.
  • Na izbiro vpliva uporabnikova lokacija, pretekla iskanja, zgodovina klikov, …
  • Posledica filtriranje je, da uporabnik vse manj dobiva informacije, ki
    nasprotujejo njegovim stališčem → izolacija v lasten kulturni in ideološki mehurček.
  • Primer: ljubitelji psov dobijo objave le o psih, pa nič o mačkah (ker je
    algoritem prepoznal njihovo ljubezen do psov in, da niso ljubitelji mačk). Posledično imajo ljubitelji psov občutek, da imajo prav vsi radi le pse, kdo pa te še sploh danes mara mačke.
18
Q

politična pristranskost IT rešitev

A
  • Ponudniki informacijskih rešitev v svoja orodja vgrajujejo mehanizme, ki vključujejo njihove družbeno-politične preference.
  • Primer: točnost iskanja z iskalnikom Google, objave na Facebooku, Twitterju in drugih socialnih omrežjih.
  • Ideje „politične korektnosti“, vgrajene v mehanizme IT rešitev, izkrivljajo dejstva in onemogočajo pridobitev objektivnih podatkov.
  • Kje je meja med politično pristranskostjo in svobodnim govorom.
  • Je Twitter ravnal prav, ko je v teku štetja glasov vsak drugi Trumpov tweet blokiral?
  • Z informacijskim dreganjem (angl. information nudging) se počasi premakne
    način razmišljanja večine v željeno smer.
19
Q

vplivi na posameznika-pozitivni vplivi

A
  • Hitrejši način informiranja, pridobivanja znanja in
    pridobivanja priložnosti (službe, izobraževanje).
    -Tudi priložnosti in informacije, do katerih brez IT ne bi imeli dostopa.
    -Posledično tudi večja svoboda izbire pri sprejemanju odločitev, večja samozavest.
  • Kvalitetnejša komunikacija med skupinami in
    posamezniki.
    -Predvsem, ko komunikacija v živo ni mogoča.
  • Neskončno opcij zabave za vedno več različnih
    interesov
20
Q

vpliv na posameznika- negativni vplivi

A
  • Informacijska preobremenjenost zaradi povečanja razpoložljivih informacij.
    -Problem razpoznave kvalitete informacij. Kaj je resnično in kaj ne?
  • Neosebno komuniciranje povzroča izolacijo, odtujenost in razosebljanje.
    -Cyberbullying je bolj pogost kot pa bullying v živo.
  • Večja obkroženost s trendi, ki največkrat niso vzdržni za večino posameznikov.
    -Strogi telesni standardi, razkošni nakupi in potovanja…
    -Obkroženost z „najboljšo“ podobo ostalih in primerjava te z našo „povprečno“ samopodobo.
  • Slabša samopodoba (predvsem pri ženskah) je povezana s količino uporabe socialnih omrežij.
  • Fizične težave zaradi dolgotrajnega sedenja in neprimerne ergonomije.
21
Q

generiranje vsebin

A
  • Velik porast generativne umetne inteligence– algoritmov, ki ustvarjajo vsebine.
  • Ustvarjanje slik in videoposnetkov: DALL-E (mini, full), Stable diffusion…
  • Ustvarjanje besedila: GPT in vse izpeljanke
    (CahtGPT)
  • Kdo je avtor kreacij teh algoritmov?
    -Kdo ima avtorske pravice, kdo služi, kdo je
    odgovoren?
  • Kaj pa prepovedane vsebine (deep fakes)?
22
Q

različni pogledi na napredek tehnologije

A
  • Cinizem
    -Le kaj bomo z računalniki?
  • Naivnost
    -“Magične škatle”
  • Frustracije
    -Nesposobnost učenja novosti
  • Proaktivnost
    -Delovanje s pričakovanji

Informatika v medijih-2. kolokvij (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions