Voda Flashcards
Pojasni mali in veliki vodni krog, delitev in onesnaženja voda(skica, viri in načini, trajnostno gospodarjenje z vodo)
MALI VODNI KROG: je kroženje vode med svetovnim morjem in ozračjem. Voda ki izhlapi iz svetovnega morja, se vanj v večini ponovno vrne v obliki padavin.
VELIKI VODNI KROG: je kroženje vode med svetovnim morjem, ozračjem in kopnim. Preostanek vode iz malega kroge potuje v veliki krog (vetrovi), kjer skupaj z izhlapelo vodo iz kopnega pade v obliki padavin na kopno. Iz kopnega pa se voda vrača v oceane preko rečnih odtokov.
DELITEV:
- Oceani in morja
- Vode na kopnem
- Reke
- Potoki
- Jezera
- Močvirja
- Podzemne vode
ONESNAŽEVALA V VODI so spojine fosforja, dušika, natrija in drugih elementov, radioaktivni izotopi, sprememba temperature, vrednosti pH, prisotnost določenih bakterij in virusov.
VIRI ONESNAŽEVANJA:
• Točkovni: neposredni izpusti odpadnih voda iz industrijskih, energetskih, kmetijskih in drugih obratov.
• Netočkovni: do onesnaževanja pride posredno preko površin, tal ali atmosfere (posreden vpliv različnih dejavnosti, industrije ali urbanizacije). Neposrednega povzročitelja ni mogoče najti.
TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z VODO: strategije za trajnostno rabo vode so
- učinkovita raba vode,
- čiščenje odpadnih voda in ponovna uporaba rabljene vode.
- V kmetijstvu je treba izboljšati namakalne sisteme, podražiti vodo za kmetijske namene, porabljati površinsko vodo namesto podtalnice, namakati v času, ko je izhlapevanje najmanjše…
- Prav tako lahko vodotoke rešimo tudi z ekoremediacijskim pristopom (vzpostavimo večjo diverziteto, samočistilne sposobnosti vodotokov, obnovo ekosistemov). (Vodna direktiva)!
Raba vode (načini, primer slabe prakse, varčevanje - 6 načinov)
NAČINI RABE VODE:
• Pitje, kuhanje, pomivanje, umivanje, izplakovanje stranišča
• Proizvodnja papirja, pijač, jekla, cementa, elektrike
• Polnjenje bazenov
• Kmetijstvo, namakanje, živina
PRIMER NEGATIVNEGA RAVNANJA Z VODO – PRETIRANA RABA VODE ZA NAMAKANJE (ARALSKO JEZERO)
Leta 1960 je bilo Aralsko jezero v Aziji četrto največje jezero na svetu, zaradi pretiranega namakanja pa se je površina zmanjšala za dve tretjini. Krči se zaradi tega, ker so oba pritoka, Amu Darje in Sir Darje preusmerili za namakanje, zaradi česar voda le redko priteče do jezera in se hkrati zastruplja s strupenimi snovmi, ki jih uporabljajo na namakalnih površinah ob rekah. Zaradi strupenih soli, ki jih prinaša veter iz osušene kotanje nekdanjega jezera, so začeli propadati tudi nasadi bombaža ob rekah. Podnebje je bolj sušno in vetrovno, temperaturne razlike med poletjem in zimo so vse večje. (Slika: Aral leta 1989 in 2008)
VARČEVANJE Z VODO
- Med umivanjem zob in miljenjem zapirajte vodo
- Perilo perite takrat, ko ga je dosti za cel boben
- Vodo uporabite večkrat (umivanje solate ali sadja - zalivanje rož)
- Tuš namesto kopeli
- Zalivajte zjutraj ali zvečer, ko je izparevanje šibkejše
- Uporabljajte vodovarčne kotličke za WC, pralne ali pomivalne stroje
Obnovljivi in neobnovljivi viri energije, Termoelektrarne ter jedrske elektrarne (delovanje in vpliv na okolje)
OBNOVLJIVI VIRI se nenehno obnavljajo, to so sončno sevanje, veter, voda, biomasa.
NEOBNOVLJIVI VIRI so tisti, ki so nastali v geološki preteklosti. To so trdna goriva (premog, šota), tekoča goriva (nafta) in plinasta goriva (zemeljski plin).
TERMOELEKTRARNE
V termoelektrarnah izkoriščajo toplotno energijo, sproščeno pri zgorevanju premoga za proizvodnjo vodne pare, ki poganja turbino. Ta je priključena na generator, ki proizvaja električno energijo. Škodljivi vplivi na okolje, ki nastajajo v TE so:
• Emisije škodljivih snovi v ozračje
• Segrevanje ozračja ali rečnih voda
• Odlaganje pepela (ostanek zgorevanja) in sadre(ostanek čiščenja dimnih plinov)
JEDRSKE ELEKTRARNE
Jedrska elektrarna je podobna TE, le da začetna toplotna energija nastaja pri cepitvi v jedrskem reaktorju, to energijo prav tako izkoriščajo za proizvajanje vodne pare, ki poganja turbino, ta je priključena na generator, ki proizvaja električno energijo. Sporni so predvsem naslednji vidiki jedrske energije:
• Rudarjenje, predelava, skladiščenje visoko radioaktivnih snovi in odpadkov
• Stroški izgradnje, obratovalni stroški
• Tveganja, nesreče, učinki na prebivalce, širjenje jedrskega orožja
Hidroelektrarne, elektrarne na plimovanje
HIDROELEKTRARNE Voda poganja vodne turbine, ki so povezane z generatorji, ki proizvajajo električno energijo. Pretočne ali zajezitvene HE so elektrarne, v katerih izkoriščamo toliko vode, kolikor je naravno priteče. Akumulacijske HE pa izkoriščajo zajezitveno vodo naravnega ali umetnega akumulacijskega jezera. Vplivi na okolje so naslednji: • Izgubimo obdelovalna tla • Zniža se vsebnost kisika v vodi • Na dno se odlaga mulj • Spremenijo se ekosistemi • Ovirani so premiki rib
ELEKTRARNA NA PLIMOVANJE
Te elektrarne izkoriščajo vpliv plime in oseke na vodno gladino. Jez deli zaliv ali rečni izliv od morja in tako nastane umetni vodni zbiralnik, ki se preko veliki cevi v jezu pod vplivom plime in oseke izmenično polni in prazni. Vodni tok poganja turbine, ki so vgrajene v teh ceveh, generatorji pa pretvarjajo njihovo energijo vrtenja v električno. Postavitev je primerna le, če je razlika med plimo in oseko večja kot 3 metre. Vplivi na okolje so naslednji: v zalivu se spremeni ekosistem, moten je premik rib. Vse to vpliva tudi na ptice in druge organizme.
Geotermalne, vetrne in sončne elektrarne (Delovanje in vplivi)
GEOTERMALNE ELEKTRARNE Izkoriščajo toplotno energijo geotermalnih voda. Izkorišča se jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev ali hlajenjem vročih kamenin. Pri visokotemperaturnih virih (temp. vode nad 150 °C) voda ali para neposredno poganja turbine, ki preko generatorjev proizvajajo električno energijo. Pri nizkotemperaturnih virih (temp. vode pod 150 °C ) se s pomočjo toplotnih črpalk izkorišča geotermalna tekočina, iz katere se toplota prenaša v vodo ali zrak, namenjeno za ogrevanje. GE lahko povzročijo: • Ugrezanje • Potresno aktivnost • Termično onesnažijo vodo in zrak
VETRNE ELEKTRARNE
Izkoriščanje je učinkovito tam, kjer vse leto piha veter z hitrostjo med 5 m/s in 25 m/s (npr, obale, gorska pobočja). Energija vetra se s pomočjo vetrnih turbin z generatorji pretvarja v električno energijo. Vetrne elektrarne lahko motijo življenjsko okolje ptic in netopirjev in okrnijo videz okolja.
SONČNE ELEKTRARNE
Pri proizvodnji električne energije v sončnih elektrarna usmerijo sončno svetlobo z ogledali ali lečami na tako imenovani absorber, kjer se pretvori v toploto. Pri tem dosežejo temperature od 200 do 1000 °C, pri katerih tekoče sredstvo izpari. Pare lahko vodijo neposredno na turbino sončne elektrarne, generator, ki je priključen na turbino pa proizvede električni tok. Skrbi se pojavljajo predvsem zaradi uporabe kovin, stekla, plastičnih mas in tekočin pri proizvodnji opreme. Problem nastane tudi pri odlaganju in reciklaži fotonapetostnih modulov.
Energija biomase, biogoriva in metana
ENERGIJA BIOMASE
Kot sodobna trdna goriva iz gozdne biomase ali kmetijskih pridelkov se uporabljajo sekanci, briketi in peleti iz stisnjenega lesa. Prednost je v nižjih emisijah, lažjem transportu… Postopki za pridobivanje energije iz biomase so kemični – gorenje, uplinjevanje in piroliza. Kurivo popolno zgori v kurišču, s tem pridobimo večji izkoristek energije in čistejše zgorevanje. Raba biomase povzroča izpuste NOX, če se jo kuri v starih kuriščih, pa tudi velike izpuste prašnih delcev. Lahko ima vpliv tudi na biodiverziteto.
BIOGORIVO
To je trdo, tekoče ali plinasto gorivo, pridobljeno iz odmrle biološke snovi (odpadki, rastline…). Biogoriva se največ uporabljajo za kuhanje in ogrevanje. Agrogoriva so biogoriva, proizvedena iz poljščin (lahko so poljščine, ki so bogate s sladkorje – sladkorni trs, sladkorna pesa, ali pa poljščine, ki vsebujejo velike količine rastlinskega olja – oljna palma, soja, alge…, iz teh se lahko pridela tudi biodizel). Biogoriva lahko onesnažujejo ozračje in uničujejo tla, lahko pride tudi do etičnega vprašanja, če se uporablja pridelke, ki predstavljajo hrano.
METAN
To je potencialni vir fosilnih goriv – nahajališča metan-hidrata. To je trdna snov, zgrajena iz kristalov ledu, v katere so ujete molekule metana. Te količine se nahajajo ob kontinentalnih robovih, v morskih globinah in zamrznjenih tleh (npr. Sibirija). Teh zalog se ne da uvrstiti med rudarske zaloge, saj še ni znan način pridobivanja.
Učinkovita raba energije po svetu in v Sloveniji
Učinkovita raba energije pomeni varčevanje z energijo, racionalna raba energije, izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in zamenjava fosilnih goriv.
Cilj v Sloveniji je bil do leta 2020 doseči:
• 25 % rabe obnovljivih virov energije
• 10 % deleža biogoriv pri pogonu motornih goriv
Obnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Sloveniji so:
• Lesna in druga biomasa
• Hidroenergija
• Bioplinarne (odlagališča, kmetijstvo)
• Geotermalna energija (predvsem za proizvodnjo toplote v zdraviliščih)
• Sončna energija (povečanje v zadnjih letih zaradi odkupa energije)
• Biogoriva
Raba bioplina se je v obdobju 2000 – 2008 povečala za 288 % (zlasti zaradi izrabe bioplina v kmetijstvu, ki se je v letu 2007 povečala za 800 %).
