Kmetijstvo Flashcards
Kmetijstvo (ekološko, tradicionalno, industrijsko, vplivi na okolje, emisije)
TRADICIONALNO KMETIJSTVO
Pri tej vrsti kmetijstva ni bilo omembe vrednih problemov z okoljem, obrati so imeli sorazmerno malo živine in vsaka žival dovolj prostora. Za steljo so uporabljali slamo. Tako so pridelali gnoj, ki so ga uporabljali za gnojenje njiv in travnikov. Vse odpadke pri reji živali so uporabili na njivah in travnikih kmetije, zato glede njihovega odstranjevanja ni bilo težav. Razmerje med številom živali v hlevu in zemljišči za njive in travnike je bilo izenačeno. Zaščita rastlin je obsegala mehanske postopke – pobiranje škodljivcev, pletje, strašila, lov, lepilne trakove za škodljivce in včasih kakšne strupe (spojine žvepla, bakra…). Večjim škodam so se izmikali še s kolobarjenjem in sprotnim odstranjevanjem napadenih ali okuženih rastlin.
INDUSTRIJSKO KMETIJSTVO
Industrijsko kmetijstvo se je razvilo hkrati z industrijsko revolucijo, z mnogimi prednostmi in težavami, kot so izguba tal zaradi erozije, onesnaževanje vode in tal s pesticidi, gnojili in težkimi kovinami. Problem je tudi povečanje dobička na kratek rok in uporaba neobnovljivih virov. Moderna gnojila so zelo povečala proizvodnjo hrane, reja živine v velikem obsegu je začela obremenjevati zdravje ljudi in okolje. Pretirana paša je povzročila poškodbe tal. Vsi procesi so popolnoma avtomatizirani. Število živali ni več v razmerju z obdelovalnimi zemljišči, zato se gnoj in gnojnica ne moreta uporabiti – posledica je odvajanje teh snovi v vode, kar lahko vodi do onesnaženja podtalnice. S škodljivimi plini se povečuje tudi onesnaženje zraka.
——>GENSKO SPREMENJENA HRANA
Gensko spremenjena hrana pomeni, da znanstveniki prenesejo genske značilnosti z ene vrste na drugo. To je vodilo v genske spremembe izdelkov za izboljšanje njihovih lastnosti, kar pa vodi k novim problemom za okolje. Problem gensko spremenjenih organizmov je, da lahko zaradi manjše občutljivosti izpodrinejo druge organizme in postanejo celo škodljivi in odporni na pesticide. Največ gensko spremenjenih organizmov je med koruzo, bombažem, sojo, papajo in bučami.
EMISIJE V KMETIJSTVU
Problem predstavljajo emisije metana in didušikovega oksida. Največji delež metana nastane pri fermentaciji v prebavilih živali, nekaj pa ga nastane tudi med skladiščenjem živilskih gnojil. Največ emisij povzroča govedoreja. Zmanjšanje emisij se lahko doseže z uvedbo naprav za pridobivanje bioplina, dobro kmetijsko prakso pri gnojenju itd.
EKOLOŠKO KMETIJSTVO
Ekološko kmetovanje predstavlja manj obremenjujoče kmetijstvo v prihodnosti. Ima tri bistvene prednosti pred sedaj uveljavljenim kmetijstvom: kmetijske površine so bolj podobne naravnim ekosistemom, vpliv na okolje je minimalen in pridelana hrana ne vsebuje umetnih sestavin. Pri takem kmetovanju si prizadevajo gojiti lokalnim razmeram prilagojene sorte rastlin in pasme živali. Ekološko kmetovanje pomeni tudi način življenja. Glavna značilnost takšnega kmetovanja je ohranjanje ali povečevanje rodovitnosti tal z naravnimi gnojili. Rastline se varuje s primerno obdelavo tal in izborom odpornejših sort. Velik pomen ima kolobarjenje, ki omogoča večje pridelke zaradi ohranjanja rodovitnosti tal in preprečuje napade plevela in škodljivcev. Pri reji živali je pomembno število živali, ki ne sme biti večje, kot dovoljuje obseg zemljišč na kmetiji. Hormoni in gensko spremenjena krma za živali so prepovedani, zagotoviti jim je treba gibanje na pašnikih. Pridelke je mogoče označiti kot ekološke, če imajo ustrezen certifikat.
Promet (posledice, emisije, vpliv na zdravje in okolje, trajnostna prometna politika - pojem, cilji, ukrepi)
PLIN POSLEDICA
NOX Dražijo dihalne poti, pogostejši so astmatični napadi, pljučne infekcije,
Nastanek kislega dežja in segrevanje ozračja
TRDNI DELCI Težko dihanje, astma, bronhitis
Zakisanje jezer, zmanjševanje biotske pestrosti
OGLJIKOVODIKI Dražijo dihalne poti, imajo kancerogen učinek (npr. benzen, povzroča tudi
depresijo)
CO Motnje srca, glavobol, slabost, težave z vidom
OZON Vnetje dihal, draži oči, astma
Sušenje rastlin, zmanjševanje njihove odpornosti
TRAJNOSTNA PROMETNA POLITIKA (mobilnost s čim manjšimi vplivi na okolje):
Z ukrepi trajnostne prometne politike je treba zagotoviti, da je premikanje s prevoznimi sredstvi vsem omogočeno, vendar ob nižjih stroških in zmanjšanem negativnem vplivu mobilnosti (manjša poraba energije in obremenjevanje okolja).
CILJI, UKREPI:
• Koncentracija naselij in storitev ob postajah javnega prevoza
• Zagotavljanje ustreznih pešpoti in kolesarskih poti
• Tovorni promet na velike razdalje – železnica!
• Potniški promet – javna prevozna sredstva!
• Tehnično izboljšana vozila, redno vzdrževanje, večja zasedenost vozil, ustreznejša goriva
• Manj agresivna vožnja, ugašanje motorja, vožnja v čim višji prestavi
Zvok in hrup (pojem, vpliv na zdravje, ekološki gradbeni materiali - 10 vrst z opisi)
Zvok je valovanje v zraku, človek zazna zvok pri frekvencah med 16 Hz in 20000 Hz. Nad to mejo imenujemo zvok ultrazvok, pod to mejo pa infrazvok. Glasnost izražamo v decibelih. Ko je zvok moteč, ga imenujemo hrup.
VPLIVI NA ZDRAVJE: • Porast krvnega pritiska • Znižanje temperature kože • Razširjenje zenic • Delovanje trebušne slinavke se zmanjša • Spremeni se stopnja dihanja in utripa
GLINA - ne vsebuje škodljivih snovi, možno jo je reciklirati –> zidaki, malta, omet, naravne barve…
LES - zadržuje CO2, možno ga je reciklirati, predelava ni energetsko zahtevna –> uporablja se za kritino, kot konstrukcijsko gradivo
SLAMA - V preteklosti se je uporabljala za kritine, sedaj kot konstrukcijsko polnilo –> mleta se uporablja kot dodatek pri grobih ilovnatih ometih
TRSTIKA - uporabna kot toplotnoizolacijski material (izolacijske plošče) –> za obnovo starejših kulturno zaščitenih objektov
LAN - kot toplotnoizolacijski material –>lanena vlakna imajo funkcijo nosilne podlage za omete
KONOPLJA - toplotnoizolacijsko gradivo, izravnava vlage v prostoru –> Vlakna so dodatek finim ilovnatim ometom
CELULOZNI KOSMIČI - vgrajujejo se v tla, stene ali strop s vpihovanjem –> služijo kot toplotna izolacija
BOMBAŽ - toplotno izolacijsko material, dobra zvočna zaščita –> uravnava vlago
OVČJA VOLNA - toplotnoizolacijski material, dobra zvočna zaščita –> uravnava vlago
JUTA - mrežica iz jute se uporablja za armiranje ilovnatega ometa –> talna obloga iz jute ima dobro odpornost proti mikroorganizmom
