Onesnaženja Flashcards
Opišite probleme z zemljišči v Sloveniji (problemi, posledice, kje, stanje obdelovanih zemljišč).
PROBLEMI: v 16 letih je Slovenija zaradi pozidave (razpršena gradnja) in zaraščanja izgubila preko 62.000 ha kmetijskih zemljišč.
POSLEDICE: ogrožene osnovne možnosti za pridelovanje hrane v državi (Slovenija nima možnosti za samooskrbo).
KJE: na ravninskih predelih, kjer je tudi največ kvalitetnih kmetijskih zemljišč (problem predstavlja razpršena gradnja in načrtovanje industrijskih con).
STANJE OBDELOVALNIH ZEMLJIŠČ: V Sloveniji je 8,8 % obdelovalnih površin in četrtina vseh kmetijskih površin v uporabi.
Atmosfera (plini, onesnaženost, onesnaževalni plini in njihov izvor).
ATMOSFERA ali OZRAČJE je ovoj, ki obdaja naš planet, in je sestavljena iz različnih plinov: • Dušik (78 %) • Kisik (21 %) • Argon (0,95 %) • CO2 (0,04 %) • Vodna para, prašni delci ter organizmi • Žlahtni plini in ozon (0,003%)
O onesnaženosti govorimo, če se povečuje količina prašnih delcev, kemičnih snovi in nekaterih plinov.
CO2 gorenje organskih snovi, industrija, promet, požiganje gozdov
NOx gorenje pri višjih temperaturah (TE, toplarne, avtomobilski in letalski motorji), kemična industrija
CH4 kmetijstvo, anaerobna razgradnja – gnitje, zamrznjena območja
CFC-ji industrija, hladilni plini, potisni plini
CO promet, nepopolno gorenje (plin, drva, premog – peči)
SO2 gorenje fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo (premog) – kisel dež!
O3 v večjih mestih ob sončnem vremenu (fotokemični smog – velike količine NOX)
Prašni delci promet, industrija
Učinek tople grede (opis pojava, plinov (6), posledice, ukrepi)
Toplogredni plini v osnovi niso slab pojav, saj omogočajo življenje na Zemlji. Brez njih bi bila povprečna temperatura -18 °C, sedaj je +15 °C. Problem nastane, ko se zviša koncentracija teh plinov, saj absorbirajo infrardeče žarčenje, tako da se poviša tudi povprečna temperatura Zemlje.
CO2 gorenje organskih snovi, industrija, promet, požiganje gozdov
NOx gorenje pri višjih temperaturah (TE, toplarne, avtomobilski in letalski motorji), kemična industrija
CH4 kmetijstvo, anaerobna razgradnja – gnitje, zamrznjena območja
CFC-ji industrija, hladilni plini, potisni plini
CO promet, nepopolno gorenje (plin, drva, premog – peči)
SO2 gorenje fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo (premog) – kisel dež!
O3 v večjih mestih ob sončnem vremenu (fotokemični smog – velike količine NOX)
Vodna para Kroženje vode, industrija
POSLEDICE:
• TALJENJE LEDU
• DVIG MORSKE GLADINE: do leta 2100 – od 10 cm do 1 m, nizki otoki bodo poplavljeni, mnoga mesta ogrožena.
• EKSTREMNO VREME: orkani, tornadi, viharji, močno deževje in poplave bodo pogostejši, dvig temperature 2 – 5 °C.
• GOZDNI POŽARI: izsušeno rastlinje, CO2 iz dreves bi ušel v ozračje.
• SPREMINJANJE EKOSISTEMOV: prehitro spreminjanje ekosistemov – do leta 2050 bi lahko izumrlo 30 – 40 % vseh vrst.
• TEŽAVE V KMETOVANJU: vpliv na vrste pridelkov, suše v Afriki in JV Aziji lahko rodovitno zemljo spremenijo v puščavo – lakota!
UKREPI:
• Uporaba javnega prevoza, koles (zapora mestnih jeder za promet)
• ČN v industriji – DIMNIKI
• Onovljivi viri energije
• Bioplinarne (preprečevanje izpustov CH4)
• Uporaba čistejših, okoljsko neoporečnih tehnologij
• Energetsko varčne, bioklimatske stavbe
• Preprečitev požiganja gozdov
Kisli dež (nastanek, posledice, ukrepi)
To so kisle padavine, ki jih povzročajo SO2 in NOX v atmosferi. Plina se v kapljicah raztopita in nastane kisla raztopina.
POSLEDICE:
- Poškodba kemijskega ravnovesja v vodah in tleh (izpiranje Al in Mg) – rastline trpijo zaradi pomanjkanja teh rudnin (posebno iglavci).
- Razjeda kipe, stavbe, suši drevesa in rastline.
- V vodah poškoduje škrge ribam in uniči rastline.
UKREPI: • Razžvepljevalne naprave na dimnikih, • manj uporabe dušikovih in žveplovih spojin v industriji, • promet, • alternativni viri energije.
Onesnaževanje atmosfere in vpliv na ljudi
CO2 gorenje organskih snovi, industrija, promet, požiganje gozdov
NOx gorenje pri višjih temperaturah (TE, toplarne, avtomobilski in letalski motorji), kemična industrija
CH4 kmetijstvo, anaerobna razgradnja – gnitje, zamrznjena območja
CFC-ji industrija, hladilni plini, potisni plini
CO promet, nepopolno gorenje (plin, drva, premog – peči)
SO2 gorenje fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo (premog) – kisel dež!
O3 v večjih mestih ob sončnem vremenu (fotokemični smog – velike količine NOX)
Prašni delci promet, industrija
CO2 Nestrupen plin (povzroča dvig temperature na zemlji in učinek tople grede)
CO Zelo nevaren krvni strup, veže se na hemoglobin in prepreči vezavo kisika – zadušitev!
SO2 Strupen plin, oster vonj, poškoduje dihalne organe – povzroča, da prašni delci in saje ostanejo v pljučih, poškoduje (posuši) tudi rastline
NOX Vsi so strupeni, zlasti monoksid in dioksid, ki napadata sluznico dihal in povzročata infekcije
O3 Značilen vonj, povzroča vnetje dihal, glavobol, pekoče oči in razdražljivost, alergije, pljučni edem - smrt
UKREPI ZA VARSTVO ZRAKA: • Čistilne naprave na dimnikih • Uporaba neosvinčenega bencina in drugih manj škodljivih vrst goriv • Uporaba čistejših tehnologij • Ustavitev proizvodnje, ki čezmerno obremenjuje okolje • Manjša poraba energije • Zapora cest za zmanjšanje prometa • Manj ogrevanja
Onesnaževanje morij (viri in načini, samočistilne sposobnosti, posledice, ukrepi)
Prekomeren ribolov (raba virov) Upadanje ribjih in drugih populacij (npr. sinji kit)
Odplake:
• Patogeni organizmi
• Nitrati in fosfati
• Organske snovi
• Industrijske odplake
Posledice:
• Povzročajo okužbe živih organizmov z bakterijami, virusi…
• Evtrofikacija
• Zmanjšujejo koncentracijo kisika
• Težke kovine (kopičenje teh v hrani, organizmih), mutagene in kancerogene snovi…
Nafta, vrtanje nafte in plina v morju
• Vpliv na živa bitja (smrt, zlepljenje perja, dlake, zamašitev dihalnih poti, zaužitje…)
• Vpliv na ribolov, turistično dejavnost, jadranje, potapljanje, na hrano –-> ekonomska škoda
Uporaba fosilnih goriv (izpusti CO2)
Oceani absorbirajo CO2 - posledica zakisanje morske vode – izumrtje vrst!
SAMOČISTILNA SPOSOBNOST MORJA: v primerjavi z rekami in jezeri ima morje veliko večjo samočistilno sposobnost. S pomočjo mikroorganizmov razgradi organske snovi. V oceane pade tudi velik delež vseh padavin, kar je pomembno za obnavljanje voda (količina padavin večja od izhlapevanja).
UKREPI: • Zmanjšanje uporabe fosilnih goriv • Omejitve na področju ribolova • Prepoved črpanja nafte iz morij • Prepoved odvajanja odplak v morje brez ustreznega predhodnega čiščenja
Onesnaževanje rek (viri, način, samočistilna sposobnost, posledice, stanje v Sloveniji, ukrepi)
Odplake iz kmetijstva in industrije
Organsko onesnaženje, gnitje, upad kisika – smrt organizmov.
Regulacije, gradnja objektov na vodah
Izguba tal, kulturnih in bioloških virov, poplave, zbiranje blata za jezovi, spremeni se tok reke, razdelijo se ekosistemi, moteni so premiki rib in prenos hranil po strugi.
Umetni kanali za spreminjanje toka in smeri reke
Počasnejši tok, izguba habitatov za ribe, estetsko neprimerno, izguba rastlinstva ob rečnih robovih.
SAMOČISTILNA SPOSOBNOST je odvisna zlasti od:
• Količine vode (razmerje med rečno in odpadno vodo) in pretoka
• Oblike rečnega korita
• Količine kisika
• Prisotnosti organizmov, ki koristijo rečni vodi
UKREPI in PREVENTIVA:
• Čistilne naprave
• Nadzor nad izpusti odpadnih voda v reke
• Prepovedano poseganje v naravno strugo in tok reke
• Prepoved grajenja regulacij, jezov in drugih objektov na rekah, ki bi lahko kakorkoli vplivali na reko in življenje v njej
STANJE V SLOVENIJI: sredi 90. let so bile reke nadpovprečno onesnažene, najbolj manjše reke. Po osamosvojitvi Slovenije se onesnaženost rek ni povečevala, kar pa je posledica upada industrijske proizvodnje in s tem povezanega zmanjšanja industrijskih odpadnih voda.
Zeleni potrošnik (energija, voda, embalaža, zrak, živila, narava)
ENERGIJA
• Varčujte z vsako obliko energije.
• Izključite električni porabnik takoj, ko ga ne potrebujete več.
• Poskrbite za izolacijo hiše ali stanovanja.
• Izbirajte svetle barve za strop in stene, tako boste porabili manj svetlobe.
• Nasprotujte nepotrebnim svetlobnim reklamam.
• Kupujte čim manj aluminijaste embalaže.
• V prostorih znižajte temperaturo.
• Uporabljajte varčne žarnice.
VODA
• Ne tratite pitne vode.
• Takoj popravite vodno pipo ali okvarjeno napeljavo.
• Raje se tuširajte kot kopajte, ker porabite bistveno manj vode.
• Perite samo poln pralni stroj perila.
• Avta ne perite prepogosto, uporabljajte vedro in gobo namesto cevi.
• Ne razlivajte olja, saj lahko onesnažite ogromno vode.
EMBALAŽA
• Odpovejte se nakupu izdelkov v embalaži, ki jo je treba odvreči.
• Uporabljajte nakupovalno torbo.
• Odpovejte se aluminijasti embalaži.
• Kupujte pijačo v steklenicah.
• Zbirajte star material, da bo znova uporabljen.
• Namesto plastične raje uporabljajte papirno embalažo.
ZRAK
• Pri nakupu avta izberite takšnega z najmanjšo porabo goriva.
• Na daljše razdalje potujte z vlakom.
• Na krajšo pot pojdite peš ali s kolesom.
• Redno servisirajte kurilne naprave.
ŽIVILA
• Kupujte zelenjavo in sadje, ki sta ekološko pridelana.
• Če imate vrt, obdelujte biološko
NARAVA
• V kraju se zavzemajte za načrtovanje zelenic in parkov.
• Zavzemajte se za ozelenitev opuščenih gradbišč.
• Podpirajte ustanavljanje zaščitenih parkov.
• Ne nosite oblačil iz usnja, krzna.
• Omogočite otrokom doživeti lepoto narave.
• Ne onesnažujte narave z odmetavanjem odpadkov.
Onesnaženost zraka, vpliv na organizme v Sloveniji
Onesnaženje se je povečalo s povečanjem cestnega prometa, kar je povzročilo močno propadanje gozdov.
Onesnaženost z SO2 se zmanjšuje. Največje obremenitve se zaradi termoelektrarn in drugih virov kažejo na območjih Zasavja, Ljubljane in Maribora.
Onesnaženost zraka zaradi dima se zmanjšuje, izstopajo pa Ljubljana, Maribor, Slovenj Gradec, Zagorje.
Koncentracije NOX niso problematične.
Koncentracije ozona (O3) povsod presegajo ciljne vrednosti. Večje koncentracije se pojavljajo na območju Ljubljane, Šaleške doline ter Primorske.
Najbolj problematično je povišanje koncentracij delcev prahu. Izmerjene so v Mariboru, Trbovljah, Zagorju.
POSLEDICE
Najbolj prizadeti so gozdovi Šaleške doline, Celjske kotline in Zasavja. Onesnaženost se posledično odraža v tkivih divjadi. Z vidika prehrane ljudi sta najbolj problematična kadmij in svinec. Onesnaženost se kaže tudi v zdravilnih rastlinah in kmetijskih izdelkih.
Onesnaženost tal v Sloveniji
Celje izstopa po onesnaženosti z vsebnostmi cinka, svinca in kadmija. Visoke vsebnosti svinca so bile ugotovljene v bližini jeseniške železarne ter na območju Ljubljanskega polja.
Onesnaženost tal s kobaltom, arzenom in kadmijem se je pokazala v bližini Salonita Anhovo, onesnaženost s kadmijem, svincem in cinkom v okolici topilnice v Žerjavu. Onesnažena so tudi tla Žerjava in Mežice.
Problematika kadmija in arzena se kaže tudi v Šaleški dolini in Zasavju. Večja onesnaženost tal s težkimi kovinami je na Ravnah, v Štorah, Kranju, Mariboru.
Onesnaženost voda v Sloveniji
Viri so industrija, kmetijstvo in naselja.
Še vedno se premalo voda očisti na čistilnih napravah.
Glavni onesnaževalci podtalnic so nitrati in pesticidi.
Najbolj so ogroženi viri v Prekmurju, na Celjskem, Dravskem, Ptujskem in Murskem polju.
Najbolj so onesnažene manj vodnate površinske vode v bližini naselij, industrije in živinorejskih farm. Kakovost površinskih vodotokov se postopoma izboljšuje. Onesnažena so tudi jezera.
Gorska območja najbolj ogrožata turizem in kisli dež, nižinska območja pa industrija in odplake.
Največja onesnaženost morja se kaže v Kopru.
Trajnostni razvoj v Sloveniji
- Pomembno je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov,
- trajnostna energetska politika (tehnologije za varčno rabo energije, uporaba obnovljivih virov energije – dovolj možnosti za izrabo sončne energije, lesne biomase, geotermalne energije itd.) ,
- trajnostna prometna politika (izboljšanje javnega prometa, obdavčenje vozil, prehod s cestnega tovorniškega prometa na železniškega),
- prilagajanje na podnebne spremembe,
- varstvo naravnih virov…
