Atmosfera Flashcards
Razdeli in opiši plasti atmosfere
- TROPOSFERA (od 0-9 km nad poloma in 0-17 nad ekvatorjem)
• Temperatura z višino pada (vsakih 100 m za 0,65 °C – vertikalni temperaturni gradient).
• Tu je velika večina vodne pare (oblaki, padavine), izmenjujejo se zračne mase, dogajajo se procesi, ki oblikujejo vreme (temp., vlaga, veter).
• Najpomembnejša za življenje (zastrupljena atmosfera – posledice v hidrosferi in litosferi.
————–TROPOPAVZA (tanka prehodna plast s temperaturo okrog -50 °C)
- STRATOSFERA (15 – 50 km )
• V spodnjem delu je temperatura konstantna, v zgornjem delu (od 35 km dalje) pa temperatura raste z višino – zaradi absorpcije UV sevanja).
• Ozon ima najvišjo koncentracijo na višini 20 – 25 km.
————–STRATOPAVZA (prehodna plast, 0 °C in več)
- MEZOSFERA (50 – 85 km)
• Temperatura spet pada z višino in doseže na zgornji meji mezosferi, v t.i. mezopavzi temperaturo -90 °C.
—————MEZOPAVZA (zgornja meja mezosfere, -90°C)
- TERMOSFERA ali IONOSFERA
• Temperatura z višino narašča, doseže več kot 1000 °C.
• Majhna gostota zraka.
• Širjenje radijskih valov, polarni sij. - EKSOSFERA (nad 1000 km)
• Tu vladajo že kozmične razmere
Opiši proces segrevanja ozračja (albedo, kratko in dolgovalovno sevanje, klimatski elementi ali spremenljivke, dejavniki)
SEGREVANJE OZRAČJA: kratkovalovni žarki, ki pridejo do površja, segrejejo površje in nato kot dolgovalovni žarki potujejo nazaj v atmosfero, kjer segrevajo ozračje.
Razmerje med prispelim in odbitim sevanjem imenujemo ALBEDO (koeficient odboja). Belo telo ima koeficient odboja 1, ker vse odbije, črno pa 0, ker vse vpije.
ELEMENTI DEJAVNIKI
Temperatura Geografska širina ali bližina ekvatorja
Zračna vlaga Relief in nadmorska višina
Padavine Oddaljenost od morja
Zračni pritisk Morski tokovi
Vetrovi Gibanje Zemlje (letni časi)
Najbolj hladno je zjutraj, pred sončnim vzhodom, najtopleje od 14.00 do 16.00.
Temperaturna inverzija (ekološki problemi, rešitve, preventiva, vertikalni temperaturni gradient)
TEMPERATURNA INVERZIJA:
V običajnih pogojih temperatura z višino pada, pogosto pa se v hladni polovici leta (ob jasnem in mirnem vremenu) v dolinah in kotlinah zgodi temperaturni obrat ali inverzija. Težji, hladen zrak se uleže na dno kotlin in izpodrine toplejšega. Temperature na dnu kotlin so zato nižje kot temperature v višjih legah. Zaradi nižjih temperatur na dnu kotlin vlaga kondenzira, zato nastane pri tleh gosta plast inverzijske megle. Pojav je neprijeten in nevaren. V plasti inverzijske megle se lahko več tednov zbirajo različni onesnaževalci (povečane količine škodljivih snovi na dnu kotline).
REŠITVE: visoki dimniki (TE Trbovlje), sprememba vremena – močan veter, alternativni viri energije.
VERTIKALNI TEMPERATURNI GRADIENT:
temperatura zraka z višino pada – 0,65°C / 100 m. Poleti je temperaturni gradient večji, saj so razlike med dolinami in vrhovi gora večje.
Zračni pritisk in gibanje zraka (definicija, visok in nizek ZP, izobare, barometer)
ZRAČNI TLAK: zrak ima svojo težo, s katero pritiska na Zemeljsko površje. Normalni zračni pritisk je 1013 hPa (hPa = mbar) - 0m nadmorske višine.
ODVISEN JE OD:
• Višine: čim višje smo, tem nižji je tlak
• Temperature zraka: temperaturne razlike med dolinami in gorami –> območja nizkega in visokega zračnega pritiska.
IZOBARE so črte, ki povezujejo kraje ali območja z enakim zračnim tlakom.
Zračni pritisk merimo z BAROMETROM:
• Živosrebrnim
• Suhim (kovinski ali aneroidi)
BAROGRAF se uporablja za neprekinjeno registracijo zračnega tlaka.
Adiabatno segrevanje in ohlajanje, ciklon, anticiklon, kako vplivata v Sloveniji
ADIABATNO SEGREVANJE IN OHLAJANJE:
zrak se pri dviganju širi in ohlaja, pri spuščanju pa stiska in segreva.
CIKLON (barična depresija ali minimum):
• Je veliko sklenjeno območje nizkega zračnega pritiska
• Nepravilni krogi (nekaj 1000 km)
• Prinaša slabo vreme, oblačnost in padavine
• Najnižji tlak je v središču
• V središču se zrak dviguje in hkrati ohlaja
• Zračne mase se premikajo iz roba proti središču v smeri urinega kazalca
Na vreme pri nas vplivata:
• Islandski minimum
• Genovski minimum
ANTICIKLON (maksimum):
• To so sklenjena območja visokega zračnega pritiska
• Prinašajo lepo vreme (jasno, sončno)
• Najvišji tlak je v središču, zrak se spušča, se segreva in suši
• Vetrovi pihajo iz središča v okolico v smeri urinega kazalca
Na vreme pri nas vplivata:
• Sibirski maksimum (pozimi)
• Azorski maksimum (poleti)
Kroženje zraka - veter (nastanek, smer glede na tlak, poimenovanje, instrumenti, skica - obalni, pobočni veter podnevi in ponoči, pihanje poletnih in zimskih monsunov)
Veter je gibanje zraka v vodoravni smeri. V Sloveniji prevladujejo JZ vetrovi. Veter vedno poimenujemo glede na smer, iz katere piha (Fen, burja, zmorec, kopnik). Nastanejo zaradi razlik v zračnem tlaku. Veter vedno piha od visokega k nizkemu zračnemu tlaku.
MERILNI INSTRUMENTI:
• Wildova vetrnica: obrača se po vetru.
• Anemometer: sestavljen je iz kovinskih in plastičnih ročic, na katere so pritrjene skodelice iz prenosnega mehanizma in skale. V skodelice se upira veter in jih vrti. Pot, ki jo tako opravi veter, se meri na skali.
OBALNI VETROVI:
• Podnevi: pihajo z morja na kopno, saj je nad morjem zaradi počasnejšega segrevanja zraka pritisk višji, kot nad kopnim, kjer se zračne mase močno segrevajo in dvigajo.
• Ponoči: ravno obratna situacija, kopno se hitro ohlaja, nad morjem je topleje in zato se zračne mase hitreje dvigajo ter ustvarjajo nižji pritisk, kot je nad kopnim, zato piha iz kopnega na morje.
POBOČNI VETROVI:
• Pihajo v razgibanem reliefu
• Podnevi: ob lepem vremenu dopoldne piha veter iz dolin ob prisojnih ogretih pobočjih navzgor
• Ponoči: površje se ohlaja, ohlaja se tudi zrak ob pobočjih, ki drsi navzdol, ker je hladnejši, gostejši in težji od zraka nad dolino.
MONSUNI:
So posledica različne ogretosti kopnega in morja, le da pri njih ni pomemben dnevni, temveč letni čas. So mnogo obsežnejši, trajnejši in močnejši (so na območju jugovzhodne Azije).
