vaje Flashcards
opiši napačne predstave o tem, ali je korala žival + kriterij za določanje (rp)
večino učencev razredne stopnje meni, da korala ni žival
kriterij za določanje so bili:
- vse, kar raste, je rastlina
- kar ima liste in korenine, je rastlina
- vse, kar je živo, je rastlina
zato so jo umestili pod rastline
naštej nekaj napačnih predstav o tem, ali je jabolko/oblak/plamen živ + kriterije za določanje
nekateri učenci razredne stopnje menijo, da jabolko ni živo, ker so samo živali žive, ker se ne premika, ker ne diha …
menijo tudi, da je plamen živ, ker pa se premika, ker raste
nekateri menijo, da je polžja hišica živa, ker raste, da so oblaki živi, ker se premikajo
kriteriji za določanje:
- živo je, kar se premika, kar diha, kar raste, kar ima srce
kateri so življenski znaki?
zakaj ogenj ni živ, čeprav se prehranjuje, raste, diha in razmnožuje?
življenski znaki:
- dihanje
- rast
- prehranjevanje
- razmnoževanje
- celična zgradba
napiši primer preh. verige, ki se začne z marjetico
marjetica - čebela - ptič - gliva
kaj je branika?
branika je letna prirastna plast
kaj se prenaša po ksilemu (lesu) in kaj po floemu (skorji)?
kaj je vmes med tema?
po ksilemu se prenaša voda iz korenin v liste, po floemu pa sladkor iz listov v korenine
med floemom in ksilemom je kambij
kaj nastane poleti - letnica ali branika?
poleti nastane branika, drevo hitreje raste, gostota in trdnost lesa je majša
letnica nastane pozimi, rast je počasnejša, gostota in trdnost je večja
letni prirast = letnica + branika
ali palme imajo les?
ne, palme nimajo lesa (ker so enokaličnice)
kaj pomeni, da imajo otroci antropomorfen pogled na živa bitja?
to pomeni, da živim bitjem pripisujejo človeške lastnosti - počlovečenje
kaj je rastlinska slepota?
Nesposobnost ljudi, da bi v svojem vsakdanjem življenju rastline opazili in jih ustrezno cenili, je tako splošno razširjena, da si je prislužila celo znanstveno ime - “rastlinska slepota”. Ljudje, ki trpijo za rastlinsko slepoto, se ne zavedajo pomena rastlin za življenje na našem planetu in za preživetje človeštva, ne cenijo enkratnih in biološko posebnih lastnosti organizmov, ki jih uvrščamo med rastline, in neutemeljeno menijo, da so rastline pač manjvredne kot živali in tako nevredne človekovega upoštevanja in spoštovanja.
Zakaj so fosili pomembno prispevali k uveljavitvi evolucijske teorije C. Darwina?
Potrditev Darwinovih načel: Fosili so potrdili ključna načela Darwinovih teorij, kot sta naravni izbor in prilagoditev. Na primer, fosili so pokazali, kako so se nekatere vrste sčasoma prilagodile spreminjajočim se razmeram, medtem ko so druge izumrle.
Dokazi o preteklem življenju: Fosili so otipljivi dokazi, da so na Zemlji nekoč živeli organizmi, ki so se razlikovali od današnjih. To je bilo v nasprotju s takrat prevladujočim prepričanjem, da so vsi živi organizmi nespremenjeni od stvarjenja.
čeprav so nekateri še vedno dvomili v evolucijo, so fosili postali neprecenljiv dokaz za Darwinovo teorijo in so ključno prispevali k razumevanju zgodovine življenja na našem planetu.
kako bi učencem razložila nastanek fosilov?
Pojasnite, da se fosili običajno tvorijo, ko rastline ali živali umrejo in jih pokrije blato ali pesek. Sčasoma se blato ali pesek strdi v skalo, mehka telesa rastlin ali živali pa se razpadejo. V nekaterih primerih se lahko v skali odtisnejo tudi trdi deli teles, kot so kosti ali lupine.
Poudarite, da je fosilizacija redek dogodek. Večina rastlin in živali, ki umrejo, se ne fosilizira.
Kakšno nalogo(e) ima DNA molekula v procesu dedovanja in zakaj prihaja do razlik v zgradbi DNA
molekul?
DNA molekula igra ključno vlogo pri dedovanju lastnosti od staršev na potomce. Vsebuje genetske informacije, ki določajo lastnosti organizma, kot so barva oči, barva las, višina in nagnjenost k določenim boleznim. Te informacije so shranjene v zaporedju nukleotidov, ki sestavljajo molekulo DNA.
Razlike v zgradbi DNA molekul so odgovorne za raznolikost življenja na Zemlji. Do teh razlik lahko pride zaradi mutacij, ki so spremembe v zaporedju nukleotidov v DNK. Mutacije so lahko posledica različnih dejavnikov, kot so izpostavljenost sevanju, kemikalijam ali napakam med kopiranjem DNK. Nekatere mutacije so lahko škodljive in vodijo do bolezni, druge pa so lahko nevtralne ali celo koristne. Koristne mutacije se lahko sčasoma podedujejo na potomce in vodijo do evolucije novih vrst.
