Uvod v upravno procesno pravo

Question 1

A.A., rojen 20. 3. 1990 v kraju B, državljan Kosova, je vložil prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji iz razloga zaposlitve. Ali je odločanje o izdaji dovoljenja za prebivanje upravna zadeva?

Answer 1

Vprašanje nas sprašuje po materialnem kriteriju za odločanje v upravnem postopku. Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, odločanje pa je oblastno, enostransko, ima pravni in zunanji učinek ter gre za konkretno in posamično razmerje. V tem primeru se odloča o pravici do bivanja, ki je upravna pravica, prav tako izpolnjuje druge pogoje za upravno zadevo.

Question 2

Vlada odloča o nakupu vojaških oklepnikov skandinavske proizvodnje. Ali bo pri sprejemanju odločitve o tem uporabila upravni postopek?

Answer 2

V tem primeru je formalni pogoj izpolnjen, ker o zadevi odloča vlada (upravni organ). Vendar pa materialni kriterij ni izpolnjen, ker se odloča o aktu poslovanja - postopek javnega naročanja, ne oblastnem aktu. V tem primeru se torej ne odloča o upravni zadevi (ne gre za oblastno, enostransko odločanje).

Question 3

Minister želi urediti izvajanje zakona o bančništvu s pravilnikom. Ali mora za izdajo pravilnika uporabiti upravni postopek?

Answer 3

V tem primeru je tudi formalni pogoj izpolnjen, ker o pravilniku odloča minister, ki je upravni organ. Materialni pogoj pa ni izpolnjen, ker pravilnik je predpis (splošen in abstrakten), ne ureja posamičnega in konkretnega razmerja.

Question 4

Pri pogajanjih s sindikatom zdravnikov FIDES se pripravlja analiza plač v javnem sektorju. Ali je potrebno za pripravo te analize uporabiti upravni postopek?

Answer 4

Formalni pogoj je načeloma izpolnjen (recimo, da je analizo naročil upravni organ), vseeno pa materialni pogoj ni izpolnjen, ker analiza ne povzroča nobenega pravnega učinka, ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Question 5

Vlada je romski skupini ponudila možnost naselitve na več različnih lokacijah. Ali se bo o tem odločilo v upravnem postopku?

Answer 5

Formalni pogoj je izpolnjen, vendar materialni ni, ker vlada v tem primeru ni ravnala oblastno, ampak je samo ponudila romski skupnosti neko možnost, da se naselijo. Enako tudi ni spremenila nekega pravnega položaja ti skupini, pravice namreč lahko podeljuje samo zakon.

Question 6

Pri gradnji njegove hiše soseda A neprestano ovira sosed B, zato od ministrstva zahteva, da to nadlegovanje prepreči. Ali bo ministrstvo pri odločanju o tej zahtevi uporabilo upravni postopek?

Answer 6

Gre za civilno zadevo, ne upravno zadevo. Spore med posamezniki le redkeje rešuje upravni organ.

Question 7

Ali se ocena izpita na pravniškem državnem izpitu podeli v upravnem postopku?
Ali se o dovolitvi pristopa k pravniškemu državnemu izpitu odloča v upravnem postopku?

Answer 7

Ne, pri odločanju glede ocene ne gre za upravno odločanje, saj se odloča na podlagi nekih strokovnih meril in ne gre za pravni učinek.
Glede pristopa na izpit pa gre za upravno odločanje, namreč izpolnjen je formalni pogoj (odloča minister) ter gre za upravno zadevo: oblastno, enostransko, zunanji in pravni učinek (izda se dovoljenje) in gre za posamično in konkretno razmerje.

Question 8

Ali se pri odločanju o prošnji za podaljšanje absolventskega staža uporablja upravni postopek?

Answer 8

V tem primeru ni izpolnjen formalni pogoj, ker ne gre za upravni organ (univerza, fakulteta). Lahko pa se ZUP le smiselno uporablja v tem primeru.

Question 9

Ali se v davčnem postopku uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku?
Kakšno je razmerje med uporabo postopka po Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju »ZDavP-2«) in ZUP?
Katero načelo ureja uporabo iz točke a) in b)?

Answer 9

Da, v davčem postopku se lahko uporablja ZUP v primeru, da zakon o davčnem postopku nekega vprašanja ne ureja. Torej ZUP se uporablja subsidiarno in ne specialno, gre torej za izraz načela subsidiarnosti.

Question 10

Ali je s podzakonskimi predpisi mogoče predpisati poseben ugotovitveni postopek?
Kako ravnati, če podzakonski predpis ureja določena vprašanja postopka, ureja pa jih v nasprotju z ZUP?

Answer 10

Ne, poseben ugotovitveni postopek lahko predpiše samo zakon in ne pzp, to določa že ZUP v 3. členu.
Če je nek pzp v nasprotju z ZUP, to pomeni, da krši načelo zakonitosti in je nezakonit. V tem primeru se takega predpisa ne sme uporabiti, ampak mora sodišče preko instituta exceptio illegalis odkloniti uporabo takega predpisa.

Question 11

Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju »ZMZ-1«) v 33. členu določa, da se v postopkih po ZMZ-1 uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ZMZ-1 ne določa drugače. Ali se ZUP v tem primeru uporablja smiselno ali v celoti?

Answer 11

ZUP se v tem primeru uporablja v celoti, ker gre za subsidiarno uporabo in ne smiselno. Torej ZUP se bo uporabljal v primeru, ko ZMZ nekega vprašanja ne rešuje.

Question 12

Ali izvedba strokovnega preizkusa za opravljanje izvedenskega dela pomeni odločanje v upravnih zadevah?

Answer 12

Ne, sama izvedba strokovnjega preizkusa ni upravno odločanje. Vedno, ko je zgornja premisa odločanja sestavljena iz nekih strokovnih pravil, ne bo šlo za upravno odločanje.

Question 13

Skladno z veljavnimi predpisi mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja občini plačati komunalni prispevek. Investitor A je zahtevo za odmero komunalnega prispevka vložil v času veljavnosti Odloka o komunalnem prispevku na območju Mestne občine xx (Ur. l. RS št. z/y). V času odločanja organa prve stopnje je veljal Odlok o komunalnem prispevku na območju Mestne občine xx (Ur. l. RS št. v/w). Katerega od navedenih odlokov naj pri odločanju uporabi upravni organ? Katero temeljno načelo to ureja?

Answer 13

Pravilo v upravnem postopku je, da se odloča po predisih, ki veljajo ob odločanju, torej po odloku, ki je veljal ob izdaji odločbe in ne po tistem predpisu, ki je veljal ob vložitvi vloge.
Obstajajo pa neke izjeme. Ena je očitna in sicer, če bi sam nov predpis določal, da se za vloge, ki so bile vložene pred sprejemom novega predpisa, uporabi prejšnji predpis. Druga izjema pa je, če bi bilo očitno nepravično, če bi uporabili nov predpis, recimo če bi to povzročilo očitni poseg v pravice (npr. sploh ob državljastvu).

Question 14

Ali lahko upravni organ po lastni presoji odkloni uporabo zakona, če meni, da je v nasprotju z Ustavo?
Ali lahko upravni organ odkloni uporabo podzakonskega predpisa, predpisa lokalne skupnosti ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če meni, da je v nasprotju z Ustavo oziroma zakonom?
Kako naj sodišče ravna, če dvomi v zakonitost ali ustavnost podzakonskega predpisa, ki bi ga moralo uporabiti pri odločanju?
Kako naj sodišče ravna, če ugotovi, da je podzakonski predpis, ki bi ga moralo uporabiti, nezakonit?

Answer 14

Vsa vprašanja merijo na vprašanje glede uporabe instituta expetio illegalis oz. odklonitev uporabe predpisa. Upravni organ v nobenem primeru ne more odkloniti uporabe predpisa, tako zakona kot pzp. Edina izjema so predpisi, ki so v neskladju s pravom EU, v tem primeru imajo tudi upravni organi možnost odklonitve uporabe predpisa, če menijo, da je predpis v nasprotju s pravom EU. Če upravni organ meni, da je zakon neustaven, lahko glede tega opozori pristojen organ za vložitev zahteve za presojo zakonitosti oz. pozove vlado k vložitvi predloga novele zakona, ki bi morebitno neustavnost odpravila.
Pri sodiščih je nekoliko drugače, saj so sodišča vezana na ZAKON in USTAVO. To pomeni, da lahko odklonijo uporabo pzp, za katerega so presodila, da je nezakonit ali neustaven. V tem primeru, če meni sodišče, da je nek pzp nezakonit ali neustaven, mora najprej presoditi njegovo skladnost z zakonom in ustavo, nato pa, če presodi, da je nezakonit, odkloni njegovo uporabo in odločitev opre na hierarhično višji pravni predpis. Odločitev velja samo za konkretni primer. Če pa meni, da je zakon neustaven, mora ustaviti postopek in vložiti zahtevo za presojo ustavnosti pred Ustavnim sodiščem, samo sodišče namreč ni prisotjno za presojo ustavnosti zakonov.

Question 15

Inšpektor je pri inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da trgovina prodaja tudi posamezne prehrambene artikle, katerim je potekel rok uporabe. Po zakonu lahko v takem primeru bodisi odredi, da se taki predmeti izločijo iz prodaje, ali pa prepove nadaljnje poslovanje tej trgovini. Ali lahko inšpektor prosto izbere, katerega od obeh ukrepov bo uporabil? Zakaj?

Answer 15

V tem primeru inšpektor odloči na podlagi diskrecijske pravice. V tem primeru je pomembno, da ostane znotraj zakonskih okvirov, ter da se doseže namen, ki ga določba zasleduje (torej varovanje javnega zdravja v konkretnem primeru). Mora pa za vsak ukrep, ki ga izreče, svojo odločitev obrazložiti (torej zlasti na podlagi intenzitete, pogostosti kršitev).

Question 16

Stranka je pred organom za notranje zadeve zaprosila za izdajo potnega lista za otroka. Ali jo je organ dolžan opozoriti na možnost pridobitve plačila otroškega dodatka, če se mu dozdeva, da bi stranka lahko izpolnjevala pogoje tudi za ta dodatek? Zakaj?

Answer 16

Upravni organi morajo biti prijazni do strank, to pomeni tudi, da v določenih primerih stranko opozorijo na uveljavljanje določene pravice, ki jim še pripada. Vseeno pa mora obstajati neka vsebinska povezava, torej, da iz dejanskega stanja, ki ga je bilo potrebno ugotavljati v prvem postopku, da je v povezavi s pravico, ki ga stranka lahko še uveljavlja. To je bistvo načela varstva strank v postopku.

Question 17

V upravnem postopku pred carinskim organom stranka zatrjuje, da so bili dokumenti o poreklu blaga uničeni v nesreči, tako da ne more utemeljiti oprostitve obveznosti plačila carine. Hkrati tudi navaja, da tudi organ ob odsotnosti te dokumentacije ne more zanesljivo ugotoviti dejanskega stanja. Ali je organ dolžan odločiti v skladu z načelom ‘in dubio pro reo’ in stranki obveznost plačila oprostiti? Zakaj?

Answer 17

In dubio pro reo je institut, ki velja v kazenskem procesnem pravu in ne v upravnem postopku. To tudi pomeni, da če niso predloženi določeni listninski dokazi, organ ne more odločiti na podlagi in dubio pro reo, ampak mora odločiti na podlagi dokazov, ki so na voljo (je pa tako, da mora upravni organ zaradi načela materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje).

Question 18

Kakšna je vsebina načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP)? Ali ZUP pozna dokazno sredstvo zaslišanja stranke?

Answer 18

Načelo zaslišanja strankezavezuje upravne organe, da morajo dati stranki v postopku možnost, da se izjavi, da sodeluje v postopku ter pri opravi procesnih dejanj, da ima možnost zahtevati ustno obravnavo, da ima pravico do izjave, da lahko predlaga izvedbo dokazov (dokazni predlogi) ter da izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke ter da je o poteku postopka obveščena (pravica do informacije).
Pravica do izjave je torej samo en od elementov načela zaslišanja stranke. Bistvo je, da se stranki omogoči neko aktivnost, da je stranka s tem subjekt postopka in ne objekt. Prav tako kršitev tega načela pomei absolutno bistveno kršitev postopka, kar pomeni, da se mora upravni akt odpraviti.
Izjava stranke je subsidiarno dokazno sredstvo, šele če z drugimi dokaznimi sredstvi ni mogoče razjasniti dejanskega stanja. To namreč zato, ker v upravnem postopku načeloma ni nasprotne stranke, ki bi izjavi stranke nasprotovala.

Question 19

ZUP v 13. členu določa, da ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Ali lahko uredba Vlade predpiše, da v posamezni upravni zadevi pritožba ni dovoljena?

Answer 19

Ne, uredba vlade ne more predpisati, da v določeni zadevi pritožba ni dovoljena, saj je pravica do pravnega sredstva ustavna pravica, ustavne pravice pa se lahko omeji samo, če tako določa zakon in je v skladu z načelom sorazmernosti.

Question 20

Ali je pritožba dovoljena zoper prvostopenjsko odločbo Državnega zbora?

Answer 20

Pritožba ni dovoljena zoper predstavniške organe. To določa 13/2 ZUP.

Question 21

V katerih primerih je dovoljena pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojno ministrstvo na prvi stopnji?

Answer 21

Zoper odločbo, ki jo je izdalo ministrstvo na prvi stopnji po ZUP ni pritožbe. ZUP pa določa, da je pritožbo zoper odločbo ministrstva na prvi stopnji mogoče izpodbijati s pritožbo samo, če tako določa področni zakon, prav tako mora ta področni zakon določiti, kdo o pritožbi odloča, po 13/3 ZUP. (PAZI! Druga izredna pravna sredstva pa so načeloma dovoljena).

Question 22

Minister, pristojen za okolje, je na podlagi pridobljenih izkušenj v zvezi s požarom v eni od eni večjih gospodarskih družb, ki se ukvarja s skladiščenjem nevarnih snovi, menil, da je za izdajo določenih dovoljenj s področja požarne varnosti potrebno določiti poseben upravni postopek. Svojemu podrejenemu je naročil, naj pripravi osnutek zakona, poleg vsebinskih napotkov pa mu je dal še navodilo, naj iz tega posebnega upravnega postopka izključi načelo zaslišanja stranke. Ali je minister ravnal prav?

Answer 22

Načelo zaslišanja stranke je v upravnem postopku izraz pravice do enakega pravnega varstva iz 22. člena Ustave. To pomeni, da sama izključitev tega načela ni nujno že neustavna, ampak mora biti nujno skladna z načelom sorazmernosti ter mora tako omejitev predpisati zakon.
Prav tako že sam ZUP določa skrajšani ugotovitveni postopek, pri katerem je zakonodajalec izključil načelo zaslišanja stranke.

Question 23

Uradnica na Upravni enoti Rosa je menila, da nacionalni podzakonski predpis, ki bi ga morala v konkretnem primeru uporabiti, ni v skladu z evropskim pravom. Iz navedenega razloga je odklonila uporabo evropskemu pravu nasprotujoče določbe. Ali je ravnala prav?

Answer 23

Da, če uradna oseba meni, da je predpis v nasprotju s pravom EU, mora odkloniti uporabo takega predpisa. Gre za odsev načela primarnosti evropskega prava. Državni predpisi, ki so nasprotni normam evrospkega prava, postanejo avtomatično neuporabni s sprejemom in uveljavitvijo relevantnega pravnega akta EU.

Question 24

Micka je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja podala večje število neresničnih navedb. Franc jo je opozoril, da to ni prav in da jo lahko doletijo neugodne pravne posledice. Micka mu je odvrnila, da nima prav in da je določba o dolžnosti govoriti resnico in pošteni uporabi pravic iz 11. člena ZUP le programske narave. Ali ima Micka prav?

Answer 24

Dolžnost govoriti resnico kot načelo velja za ves postopek, vendar pa je za stranko posebej sankcionirano, če s svojimi izjavami dokazuje resničnost dejanskega stanja, saj lahko v takem primeru zanjo nastopijo posledice kot pri krivem pričanju. Stranka bo najprej s strani uradne osebe opozorjena na kazensko in materialno odgovornost, če bi podala krivo izjavo (po 188. členu ZUP). Posledica neresničnih navedb strank se lahko pokaže tudi pri možnosti uporabe izrednih pravnih sredstev zoper dokončno upravno odločbo in sicer z obnovo postopka (poseben obnovitveni razlog), ali pa celo z ničnostjo odločbe.

Question 25

Josip, stranski udeleženec, je podal predlog za obnovo postopka. Predlog za obnovo postopka Lučki, stranki postopka, ni bil vročen. Ali je takšno postopanje sporno z vidika katerega od temeljnih načel upravnega postopka? Kakšne so lahko posledice kršitve tega načela?

Answer 25

V tem primeru gre za kršitev načela zaslišanja stranke. Stranka mora biti o vsem obveščena, saj ima pravico do informacije. Kršitev nčela zaslišanja stranke je absolutno bistvena kršitev postopka, kar pomeni, da bo v primeru pritožbe takšna odločba odpravljena (zoper sklep s katerim je dovoljena obnova oz. zoper odločbo, ki je bila izdana v obnovljenem postopku, je dovoljena pritožba, razen če zakon ne določa drugače).

Question 26

Rene v postopku niti smiselno ni navajal, da uveljavlja kakšno od izrednih pravnih sredstev. Tudi v njegovih siceršnjih navedbah ni bilo nič takšnega, kar bi kazalo na to, da zahteva obnovo postopka. Na določeni točki postopka je začel zatrjevati, da bi moral organ sam obravnavati njegovo vlogo kot predlog za obnovo postopka, saj tako veleva 7. člen ZUP. Ali ima prav?

Answer 26

Rene se sklicuje na načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi, po katerem mora upravni organ tako ravnati, da stranke čim lažje uveljavljajo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo je dolžna na to opozoriti. Opozorilo pa se nanaša na pravico, ki jo ima stranka po materialnih predpisih (torej materialna, ne procesna pravica), in za katero je potrebna posebna zahteva upravičenca. V konkretnem primeru pa se stranka sklicuje na procesno pravico (pravica do pravnega sredstva) in ne materialno, kar pomeni, da je organ ravnal pravilno in ni kršil načela varstva pravic strank.