Uvod v upravno procesno pravo Flashcards
A.A., rojen 20. 3. 1990 v kraju B, državljan Kosova, je vložil prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji iz razloga zaposlitve. Ali je odločanje o izdaji dovoljenja za prebivanje upravna zadeva?
Vprašanje nas sprašuje po materialnem kriteriju za odločanje v upravnem postopku. Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, odločanje pa je oblastno, enostransko, ima pravni in zunanji učinek ter gre za konkretno in posamično razmerje. V tem primeru se odloča o pravici do bivanja, ki je upravna pravica, prav tako izpolnjuje druge pogoje za upravno zadevo.
Vlada odloča o nakupu vojaških oklepnikov skandinavske proizvodnje. Ali bo pri sprejemanju odločitve o tem uporabila upravni postopek?
V tem primeru je formalni pogoj izpolnjen, ker o zadevi odloča vlada (upravni organ). Vendar pa materialni kriterij ni izpolnjen, ker se odloča o aktu poslovanja - postopek javnega naročanja, ne oblastnem aktu. V tem primeru se torej ne odloča o upravni zadevi (ne gre za oblastno, enostransko odločanje).
Minister želi urediti izvajanje zakona o bančništvu s pravilnikom. Ali mora za izdajo pravilnika uporabiti upravni postopek?
V tem primeru je tudi formalni pogoj izpolnjen, ker o pravilniku odloča minister, ki je upravni organ. Materialni pogoj pa ni izpolnjen, ker pravilnik je predpis (splošen in abstrakten), ne ureja posamičnega in konkretnega razmerja.
Pri pogajanjih s sindikatom zdravnikov FIDES se pripravlja analiza plač v javnem sektorju. Ali je potrebno za pripravo te analize uporabiti upravni postopek?
Formalni pogoj je načeloma izpolnjen (recimo, da je analizo naročil upravni organ), vseeno pa materialni pogoj ni izpolnjen, ker analiza ne povzroča nobenega pravnega učinka, ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Vlada je romski skupini ponudila možnost naselitve na več različnih lokacijah. Ali se bo o tem odločilo v upravnem postopku?
Formalni pogoj je izpolnjen, vendar materialni ni, ker vlada v tem primeru ni ravnala oblastno, ampak je samo ponudila romski skupnosti neko možnost, da se naselijo. Enako tudi ni spremenila nekega pravnega položaja ti skupini, pravice namreč lahko podeljuje samo zakon.
Pri gradnji njegove hiše soseda A neprestano ovira sosed B, zato od ministrstva zahteva, da to nadlegovanje prepreči. Ali bo ministrstvo pri odločanju o tej zahtevi uporabilo upravni postopek?
Gre za civilno zadevo, ne upravno zadevo. Spore med posamezniki le redkeje rešuje upravni organ.
Ali se ocena izpita na pravniškem državnem izpitu podeli v upravnem postopku?
Ali se o dovolitvi pristopa k pravniškemu državnemu izpitu odloča v upravnem postopku?
Ne, pri odločanju glede ocene ne gre za upravno odločanje, saj se odloča na podlagi nekih strokovnih meril in ne gre za pravni učinek.
Glede pristopa na izpit pa gre za upravno odločanje, namreč izpolnjen je formalni pogoj (odloča minister) ter gre za upravno zadevo: oblastno, enostransko, zunanji in pravni učinek (izda se dovoljenje) in gre za posamično in konkretno razmerje.
Ali se pri odločanju o prošnji za podaljšanje absolventskega staža uporablja upravni postopek?
V tem primeru ni izpolnjen formalni pogoj, ker ne gre za upravni organ (univerza, fakulteta). Lahko pa se ZUP le smiselno uporablja v tem primeru.
Ali se v davčnem postopku uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku?
Kakšno je razmerje med uporabo postopka po Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju »ZDavP-2«) in ZUP?
Katero načelo ureja uporabo iz točke a) in b)?
Da, v davčem postopku se lahko uporablja ZUP v primeru, da zakon o davčnem postopku nekega vprašanja ne ureja. Torej ZUP se uporablja subsidiarno in ne specialno, gre torej za izraz načela subsidiarnosti.
Ali je s podzakonskimi predpisi mogoče predpisati poseben ugotovitveni postopek?
Kako ravnati, če podzakonski predpis ureja določena vprašanja postopka, ureja pa jih v nasprotju z ZUP?
Ne, poseben ugotovitveni postopek lahko predpiše samo zakon in ne pzp, to določa že ZUP v 3. členu.
Če je nek pzp v nasprotju z ZUP, to pomeni, da krši načelo zakonitosti in je nezakonit. V tem primeru se takega predpisa ne sme uporabiti, ampak mora sodišče preko instituta exceptio illegalis odkloniti uporabo takega predpisa.
Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju »ZMZ-1«) v 33. členu določa, da se v postopkih po ZMZ-1 uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ZMZ-1 ne določa drugače. Ali se ZUP v tem primeru uporablja smiselno ali v celoti?
ZUP se v tem primeru uporablja v celoti, ker gre za subsidiarno uporabo in ne smiselno. Torej ZUP se bo uporabljal v primeru, ko ZMZ nekega vprašanja ne rešuje.
Ali izvedba strokovnega preizkusa za opravljanje izvedenskega dela pomeni odločanje v upravnih zadevah?
Ne, sama izvedba strokovnjega preizkusa ni upravno odločanje. Vedno, ko je zgornja premisa odločanja sestavljena iz nekih strokovnih pravil, ne bo šlo za upravno odločanje.
Skladno z veljavnimi predpisi mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja občini plačati komunalni prispevek. Investitor A je zahtevo za odmero komunalnega prispevka vložil v času veljavnosti Odloka o komunalnem prispevku na območju Mestne občine xx (Ur. l. RS št. z/y). V času odločanja organa prve stopnje je veljal Odlok o komunalnem prispevku na območju Mestne občine xx (Ur. l. RS št. v/w). Katerega od navedenih odlokov naj pri odločanju uporabi upravni organ? Katero temeljno načelo to ureja?
Pravilo v upravnem postopku je, da se odloča po predisih, ki veljajo ob odločanju, torej po odloku, ki je veljal ob izdaji odločbe in ne po tistem predpisu, ki je veljal ob vložitvi vloge.
Obstajajo pa neke izjeme. Ena je očitna in sicer, če bi sam nov predpis določal, da se za vloge, ki so bile vložene pred sprejemom novega predpisa, uporabi prejšnji predpis. Druga izjema pa je, če bi bilo očitno nepravično, če bi uporabili nov predpis, recimo če bi to povzročilo očitni poseg v pravice (npr. sploh ob državljastvu).
Ali lahko upravni organ po lastni presoji odkloni uporabo zakona, če meni, da je v nasprotju z Ustavo?
Ali lahko upravni organ odkloni uporabo podzakonskega predpisa, predpisa lokalne skupnosti ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če meni, da je v nasprotju z Ustavo oziroma zakonom?
Kako naj sodišče ravna, če dvomi v zakonitost ali ustavnost podzakonskega predpisa, ki bi ga moralo uporabiti pri odločanju?
Kako naj sodišče ravna, če ugotovi, da je podzakonski predpis, ki bi ga moralo uporabiti, nezakonit?
Vsa vprašanja merijo na vprašanje glede uporabe instituta expetio illegalis oz. odklonitev uporabe predpisa. Upravni organ v nobenem primeru ne more odkloniti uporabe predpisa, tako zakona kot pzp. Edina izjema so predpisi, ki so v neskladju s pravom EU, v tem primeru imajo tudi upravni organi možnost odklonitve uporabe predpisa, če menijo, da je predpis v nasprotju s pravom EU. Če upravni organ meni, da je zakon neustaven, lahko glede tega opozori pristojen organ za vložitev zahteve za presojo zakonitosti oz. pozove vlado k vložitvi predloga novele zakona, ki bi morebitno neustavnost odpravila.
Pri sodiščih je nekoliko drugače, saj so sodišča vezana na ZAKON in USTAVO. To pomeni, da lahko odklonijo uporabo pzp, za katerega so presodila, da je nezakonit ali neustaven. V tem primeru, če meni sodišče, da je nek pzp nezakonit ali neustaven, mora najprej presoditi njegovo skladnost z zakonom in ustavo, nato pa, če presodi, da je nezakonit, odkloni njegovo uporabo in odločitev opre na hierarhično višji pravni predpis. Odločitev velja samo za konkretni primer. Če pa meni, da je zakon neustaven, mora ustaviti postopek in vložiti zahtevo za presojo ustavnosti pred Ustavnim sodiščem, samo sodišče namreč ni prisotjno za presojo ustavnosti zakonov.
Inšpektor je pri inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da trgovina prodaja tudi posamezne prehrambene artikle, katerim je potekel rok uporabe. Po zakonu lahko v takem primeru bodisi odredi, da se taki predmeti izločijo iz prodaje, ali pa prepove nadaljnje poslovanje tej trgovini. Ali lahko inšpektor prosto izbere, katerega od obeh ukrepov bo uporabil? Zakaj?
V tem primeru inšpektor odloči na podlagi diskrecijske pravice. V tem primeru je pomembno, da ostane znotraj zakonskih okvirov, ter da se doseže namen, ki ga določba zasleduje (torej varovanje javnega zdravja v konkretnem primeru). Mora pa za vsak ukrep, ki ga izreče, svojo odločitev obrazložiti (torej zlasti na podlagi intenzitete, pogostosti kršitev).