Stranke, stranski udeleženci, zastopniki, pooblaščenci

Question 1

Kdo sta nujna udeleženca upravnega postopka? Kdo so morebitni ali eventualni udeleženci v postopku? Kdo so slučajni udeleženci v upravnem postopku?

Answer 1

Nujna udeleženca upravnega postopka sta stranka in upravni organ, brez njiju postopek ne more steči.
Eventualni udeleženci v postopku so zakoniti zastopnik, pooblaščenec, stranski udeleženec, tolmač, priče, izvedenci, DT in DP. Postopek brez slednjih lahko tudi steče, niso vedno obvezni.
Slučajni udeleženci v postopku pa so osebe, ki nimajo neposredne vsebinske zveze s postopkom, ampak ima lahko v posesti nekaj, kar je pomembno za odločanje ali pa je lastnik zemljišča, ki naj se ogleda.

Question 2

Katere tri pravno pomembne lastnosti mora izkazovati oseba, da je lahko stranka v postopku?

Answer 2

Sposobnost biti stranka (oseba je lahko osilec pravic in obveznosti v upravnem postopku; to so lahko tudi drugi nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, recimo skupina oseb), procesna sposobnost (sposobnost, da oseba sama opravlja procesna dejanja) in procesna legitimacija (procesna legitimacija pomeni določeno zvezo oz. razmerje posameznika do konkretne upravne zadeve, po kateri mu pripadejo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku).

Question 3

Ali je lahko krajevna skupnost stranka v upravnem postopku?

Answer 3

Krajevna skupnost je lahko pravna oseba in v tem primeru je lahko stranka v upravnem postopku po prvem odstavku 42. člena ZUP.
Če pa krajevna skupnost ni pravna oseba, se ji mora položaj stranke v upravnem postopku še priznati, po 42/2 ZUP namreč velja, da lahko v upravnem postopku nastopajo kot stranke tudi drugi, recimo skupine oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Za priznanje položaja stranke morajo torej po 42/2 biti izpolnjeni 3 pogoji: 1. nima pravne subjektivitete, 2. subjekt postopka je kolektivna oseba, ne pa posamezniki, ki skupino sestavljajo (v tem primeri recimo občani) in 3. je lahko nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku.

Question 4

13-letnik izpolni vlogo za štipendijo in pooblasti polnoletno sestro, da v njegovem imenu vloži vsa potrdila in prevzame odločbo. Upravni organ polnoletni sestri izda odločbo. Ali je ravnal zakonito?

Answer 4

Ne, upravni organ ni deloval zakonito, saj stranke (sicer ima sposobnost biti stranka) ni zastopal zakoniti zastopnik oz. čeprav je njegova sestra imela pooblastilo, takega pooblastila poslovno nesposobna oseba ne more podeliti. Organ bi moral tako zahtevo zavreči Ker pa je v tem primeru izdal odločbo, je taka odločba izpodbojna s pritožbo (ABK, če stranka ni pravilno zastopana) in tudi obnovitveni razlog. Prav tako mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da je procesno nesposobna stranka pravilno zastopana po zakonitem zastopniku.

Question 5

Ali lahko organ tudi proti koncu postopka ugotovi, da oseba, ki je vložila vlogo ni stranka v postopku? Kako ravna v tem primeru?

Answer 5

Proti koncu postopka pomeni, da postopek še vedno teče in uradna oseba je dolžna ves čas postopka skrbeti za to, da je oseba v postopku lahko stranka ter da če je zastopana po zakonitem zastopniku, da je zastopana pravilno. V tem primeru, če torej ugotovi, da oseba ne more biti stranka postopka, mora zahtevo stranke zavreči. Če pa je bil postopek uveden po uradni dolžnosti (ni zahteve stranke) pa se mora postopek s sklepom ustaviti. *hipotetično, če bi uradna oseba ugotovila, da je začela postopek po UD, ki pa se lahko začne samo na zahtevo stranke, potem mora pozvati stranko, ali bo privolila v postopek, drugače mora postopek s sklepom ustaviti oz. če bo izdal organ tako odločbo, bo ta nična.

Question 6

Oče, mati in dva polnoletna sinova, vsi državljani Azerbajdžana, so vsak zaprosili za osebno delovno dovoljenje. Ali mora organ združiti navedene postopke?

Answer 6

Če se zahtevki opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, ter je o vseh zahtevkih stvarno pristojen isti organ, potem lahko organ (ima možnost, ne pa obveznosti), združi zadeve v en postopek s sklepom. Gre za t.i. formalno sosporništvo. Pri tem pa se odloči z več odločami, za vsako stranko posebej.

Question 7

Ali se pri materialnem sosporništvu o zahtevkih strank odloči z eno ali z več odločbami? Pojasni.

Answer 7

Pri materialnem sosporništvi pa se odloči z eno samo odločbo. Pri materialnih sospornikih se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago. So pa materialni sosporniki povezani na podlagi materialnih predpisov izven upravnega postopka. Materialno sosporništvo je podano takrat, ko so stranke glede upravne zadeve, ki je predmet upravnega postopka, v pravni skupnosti in se mora zaradi tega izdati ena sama odločba.

Question 8

V katerih primerih se lahko postavi začasnega zastopnika? (5)

Answer 8

Po ZUP se lahko začasnega zastopnika postavi po 51. členu v5 različnih situacijah:

1. Če je prebivališče osebe neznano, oseba nima pooblaščenca, to narekuje nujnost zadeve in je treba izvesti postopek.
2. Če je stranka procesno nesposobna in nima zakonitega zastopnika, to narekuje nujnost zadeve in je treba izvesti postopek.
3. Pravna oseba nima zakonitega zastopnika, niti pooblaščenca, to narekuje nujnost zadeve in treba je izvesti postopek
4. Če pride do nasprotji interesov med stranko in njenim zakonitim zastopnikom ali pa če imata stranki istega zakonitega zastopnika
5. Če je treba nujno opraviti neko procesno dejanje, pa ni mogoče pravočasno najti/povabiti stranke, pooblaščenca ali zakonitega zastopnika

Question 9

Ker je v postopku sodelovalo veliko strank z istovrstnimi interesi, jim je upravni organ postavil skupnega predstavnika. Ko je bila izdana odločba in se je ena od teh strank pritožila, je organ njeno pritožbo zavrgel z utemeljitvijo, da je ni vložila upravičena oseba, ker je za to pooblaščen skupni predstavnik. Ali je ravnal zakonito? Pojasni.

Answer 9

Ne, upravni organ ni ravnal zakonito, ker kljub temu, da nastopajo stranke skupaj preko skupnega predstavnika, še vedno ohranijo pravico do pritožbe, ki jo lahko vložijo samostojno, enako velja za druga pravna sredstva (glej 52/3 ZUP). Je pa res, da morajo pravna sredstva vlagati v rokih, ki veljajo za skupnega predstavnika.
Pomembno je tudi to, da je skupni predstavnik stranka v postopku in je drugače kot skupni pooblaščenec, ki ni stranka v konkretnem postopku.

Question 10

Zdravstveni inšpektor pri pregledu kuhinje v kitajski restavraciji ugotovi, da je nekaterim sestavinam že pretekel rok uporabe, opazi pa tudi, da jih kljub temu še uporabljajo za pripravo jedi. Inšpektor želi zato izdati odločbo, s katero bi nadaljnjo uporabo navedenih sestavin prepovedal, vendar lastnika restavracije ni mogoče najti. Kaj lahko stori?

Answer 10

V tem primeru mora organ postaviti začasnega zastopnika (začasni zastopnik se postavi s sklepom). V konkretnem primeru gre namreč za situacijo iz četrtega odstavka 51. člena ZUP, po katerem mora organ opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pa ni mogoče pravočasno povabiti. O postavitvi začasnega zastopnika mora organ stranko takoj o tem obvestiti.

Question 11

Posameznik zatrjuje, da je prijatelj stranke, ki je v postopku, in da mora po naročilu te stranke umakniti vlogo v postopku. Ali lahko organ dovoli to dejanje? Ali lahko izda sklep o ustavitvi postopka?

Answer 11

Sicer v upravnem postopku lahko neka oseba nastopa kot pooblaščenec stranke, čeprav ni predložila pooblastila, vendar mora za določena dejanja predložiti izrecno pooblastilo, kot izhaja iz 59/4. Po tem členu namreč velja, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ne more umakniti zahteve, skleniti poravnave, vložiti IPS ali prenesti pooblastila na drugo osebo, če ta to nima izrecnega pooblastila. To pomeni, da v tem primeru organ ne more izdati sklepa o ustavitvi postopka.
*loči tudi med pooblaščenci brez pooblastila (5574, osebe, s katerimi je stranka v nekem razmerju) ter pooblaščenci, ki morajo predložiti naknadno pooblastilo (55/5, v tem primeru se procesna dejanja opravijo, vendar se lahko ne upotševajo, če se ne predložit naknadno pooblastilo)

Question 12

Posameznik zatrjuje, da nastopa v imenu stranke in da po njenem naročilu predlaga v postopku zaslišanje določene priče. Ali mu organ lahko ugodi? Kakšne bi bile lahko posledice, če se izkaže, da ni imel pooblastila? Kaj se zgodi, če stranka nasprotuje temu procesnemu dejanju?

Answer 12

V tem primeru organ postopa po 55/5, torej posameznik nastopa kot pooblaščenec, ki mora naknadno predložiti pooblastilo za nastopaje kot pooblaščenec v postopku. Upravni organ zato lahko opravi zaslišanje priče, če pa kasneje posameznik ne predloži pooblastila, se teh procesnih dejanj ne bo upoštevalo.
Če je bilo procesno dejanje priznano (torej je bilo pooblastilo naknadno podano), potem stranka ne more temu oporekati, v upravnem postopku ne velja doktrina zastrupljenega sadeža.

Question 13

Mož je izvedel, da je žena v njegovem imenu vložila zahtevo za to, da se njemu prizna status žrtve vojnega nasilja, čeprav ji je povedal, da se z njeno idejo on iz načelnih razlogov ne strinja. Kako mora ravnati mož, da mu odločba o podelitvi tega statusa ne bo izdana?

Answer 13

V tem primeru lahko organ zahtevo sprejme, vendar zahteva od pooblaščenca brez pooblastila (55/4), da v določenem roku predloži pooblastilo, ker taka oseba zahteva uvedbo postopka. Zato lahko v tem primeru mož ne poda pooblastila ženi in bo moral organ zahtevo zavreči, ker je ni podala upravičena oseba.
Praviloma pa bi bilo bolje, če bi organ od vložnika zahteval predhodno pooblastilo.

Question 14

Gospod A je vložil zahtevo za denacionalizacijo večje meščanske hiše. Na obravnavi se pri organu zglasi njegova žena, ki želi z zavezancem za vračilo te nepremičnine skleniti poravnavo v obsegu, kot ga dopušča Zakon o denacionalizaciji kot poseben predpis. Ali bo organ dopustil ženi sklenitev te poravnave? Pojasni.

Answer 14

V primeru nekaterih procesnih dejanj mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, predložiti izrecno pooblastilo za opravo tega dejanja. Ta procesna dejanja so umik zahteve, sklenitev poravnave, prenos pooblastila na drugo osebo in vložitev izrednega pravnega sredstva (59/4). Ker žena torej ni predložila izrecnega pooblastila, se ženi ne dovoli sklenitev poravnave.

Question 15

Oče je za svojo hčerko vložil vlogo za pridobitev državne štipendije, o kateri odloča Zavod RS za zaposlovanje v upravnem postopku. Oče Zavodu ni predložil nobenega pooblastila. Kako mora ravnati Zavod? Pojasni.

Answer 15

V tem primeru moramo ločiti 2 situaciji: ali je hči dovolj stara, da se ji lahko prizna procesna sposobnost vložiti zahtevo za pritodibtev državne štipendije ali ne. Če ni polnoletna, se zahteva nujno zastopanje po zakonitem zastopanju (torej starši) in bo organ obravnaval zadevo meritorno. Če pa je hči dovolj stara, da lahko sama nastopa v postopku, potem bo organ, ker gre za uvedbo postopka, postopal po 55/4 in zahteval naknadno pooblastilo. Če naknadno pooblastilo ni vloženo, se bo vlogo s sklepom zavrglo, ker je ni vložila upravičena oseba.

Question 16

Ali je pomanjkljivost, da postopek teče zoper osebo, ker sploh ne more biti stranka postopka, ker je pokojna, mogoče odpraviti s postavitvijo začasnega zastopnika iz 51. člena ZUP?

Answer 16

Ne, s postavitvijo začasnega zastopnika se ne sanirajo posledice pomanjkanja sposobnosti biti stranka.

Question 17

Ali bi Ado, ki ni odvetnik, Ani pa mu je podelila pooblastilo brez omejitev, za vložitev zahteve za izločitev načelnice upravne enote Meri potreboval posebno pooblastilo Ani?

Answer 17

V tem primeru gre za pooblaščenca, ki ni odvetnik. V tem primeru lahko tak pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja v imenu stranke, razen tistih, določenih v 59/4 za katera potrebuje izrecno pooblastilo.

Question 18

Ali so v obravnavanem primeru podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno Meri izločiti?

Answer 18

V tem primeru je pomembno to, da če se pooblaščenec ne strinja z mnenji in odločitvami uradne osebe, to še ni razlog za izločitev take uradne osebe, ampak se to odločitev lahko izpodbija s pravnimi sredstvi. Uradno osebo se lahko izloči samo, če so podani pogoji iz 35. člena ZUP.

Question 19

Ali pooblastilo preneha, če stranka med postopkom izgubi poslovno sposobnost?

Answer 19

Ne, če je bilo pooblastilo dano v trenutku, ko je imela oseba še vedno polno poslovno sposobnost, pooblastilo ne preneha. S postavitijo skrbnika ali novega zakonitega zastopnika pa lahko slednji pooblastilo odvetniku prekliče. Do tedaj pa lahko preko tega pooblastila odvetnik veljavno opravlja procesna dejanja.

Question 20

Ali strokovni pomočnik stranke za stranko lahko opravlja dejanja v upravnem postopku? Pojasnite.

Answer 20

Ne, strokovni pomočnik ne more zastopati stranke, torej opravljati procesna dejanja v imenu stranke. Lahko pa v primeru, ko gre za zadevo, pri kateri je potrebno strokovno znanje za razumevanje zadeve, nudi strokovno pomoč stranki.

Question 21

Načelnik upravne enote je izdal odločbo o dovoljenju za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji in jo poslal tej osebi. Ker je bilo ugotovljeno, da ta oseba ne stanuje več na tem naslovu, je bila odločba vrnjena upravni enoti. Po vrnitvi odločbe si je načelnik premislil in je to odločbo spremenil, prejšnjo varianto odločbe pa uničil. Ali je ravnal zakonito? Zakaj?

Answer 21

Da, odločba začne učinkovati šele z njeno vročitvijo in ne izdajo. To pomeni, da če jo je spremenil, preden je bila odločba vročena, ni ravnal nezakonito, saj odločba še ni učinkovala, stranka se z njo ni mogla seznaniti in zato tudi nima pravnega učinka navzven. V tem primeru ima taka odločba naravo internega akta.
Pomembna distinkcija: če je bila odločba razglašena ustno, potem pa odločbe ni mogoče več spremeniti, ker se je stranka z odločbo že seznanila.

Question 22

Pristojni nosilec javnih pooblastil je na oglasni deski objavil seznam oseb, katerih prošnje so bile ugodene ter seznam oseb, katerih prošnje se zavrnejo. Poleg seznama je navedel obvestilo, da se pisne odločbe o posamezni prošnji lahko pridobijo pri določeni uradni osebi v času uradnih ur. V katerem trenutku šteje odločba za vročeno? Pojasni.

Answer 22

V tem primeru je organ ravnal napačno, ker je odločbe vročil z javnim naznanilom. Tako postopanje je v tem primeru napačno, ker so osebe organu znane. Tak način vročanja se uporabi takrat, ko gre za večje število oseb, ki organu niso znane ali ki se ne morejo določiti (npr. živijo na določenem območju). Pri slednjih organ ne ve, komu bi moral odločbo vročiti. Če pa recimo organ ne bi vedel za prebivališče osebe, v tem primeru pa bi moral postaviti začasnega zastopnika.
V konkretnem primeru so organu osebe znane, torej bi mogel osebno vročiti odločbe, ne z javnim naznanilom. To pomeni, da bo odločba vročena z dnem, ko jo bodo dejansko prejeli, torej če jo pridobijo pri uradni osebi.

Question 23

Organ socialnega varstva, ki je po uradni dolžnosti vodil postopek o romskih družinah F, G in H je po izdaji odločbe ugotovil, da so vse osebe zapustile kraj svojega prebivanja in se preselile na neznano lokacijo. Kako bo ravnal organ? Pojasni.

Answer 23

Obstajata dve možnosti vročanja v tem primeru. Če gre za nujno zadevo in je treba izvesti postopek, prebivališče oseb pa je neznano, se lahko v tem primeru postavi začasnega zastopnika. Ampak če niso izpolnjeni pogoji za postavitev začasnega zastopnika, potem mora organ najprej opraviti poizvedbe, kje bi se osebe lahko nahajle. Prav tako velja v tem primeru povedati, da je dolžnost strank, da sporočijo spremembo naslova organu. Če tudi po poizvedbah ne morejo ugotoviti, kje se osebe nahajajo, potem se odredi, da se odločbe objavijo na oglasni deski in portalu e-uprava, vročitev pa se šteje za opravljeno po 15 dnevih.
Pooblaščenec za vročanje samo v primeru, če so stranke v tujini.

Question 24

Odločba o izdaji gradbenega dovoljenja je bila vročena stranki. Po pregledu odločbe je stranka ugotovila, da ta odločba ni bila vročena tudi njenemu odvetniku, ki jo je zastopal v postopku pred upravnim organom, zato mu jo je izročila sama. Od katerega trenutka začno teči roki za pritožbo zoper to odločbo? Pojasni.

Answer 24

Po 98. členu se lahko napake pri vročanju sanirajo tudi na način, da se šteje za vročeno dne, ko je oseba, kateri bi moral biti dokument vročen, tudi dejansko prejela ta dokument. Vendar se ta določba v praksi ne uporablja, ker bi lahko prišlo do izigravanja z roki, saj potem si stranka lahko podaljša pritožbeni rok. V izogib tovrstnim težavam, organi navadno pošljejo še en dokument samo pooblaščencu.

Question 25

V skladu z določbo 36. člena ZTuj-2 se dovoljenje za začasno prebivanje lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja pa mora tujec vložiti pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja. A.A.-ju je dovoljenje veljalo do 10. 2. 2016, prošnjo za podaljšanje dovoljenja pa je vložil 15. 2. 2016. Upravna enota je prošnjo A.A. na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla. Ali je upravna enota ravnala zakonito? Ali bi A.A. lahko uspel s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje?

Answer 25

Da, upravna enota je ravnala zakonito, ker je bila vloga vložena prepozno, na prekluzivne roke (kar ta tudi je) pa je dolžna paziti po uradni dolžnosti. Ta rok je po sami naravi materialni rok, ker gre za rok, v katerem mora stranka zahtevati neko svojo pravico (v konkretnem primeru pravico do začasnega prebivanja). Rok, v katerem se jo lahko uveljavlja je materialni rok. Če se materialni rok zamudi, zaradi tega ni mogoče uveljavljati vrnitve v prejšnje stanje, slednji institut je namenjen primeru zamude procesnega roka.

Question 26

B.B. je bila dne 26. 3. 2016 izdana inšpekcijska odločba, v kateri ji je bilo naloženo, da mora izpolniti številne obveznosti. Za izpolnitev obveznosti je bil B.B. določen 3-mesečni rok. B.B. je na podlagi 3. odstavka 99. člena ZUP pravočasno vložila predlog za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti. Ali lahko inšpektorat njeni prošnji ugodi?

Answer 26

V tem primeru je določen rok materialni rok, ker gre za meritorno presojo, gre za rok, v katerem mora stranka opraviti svojo obveznost, določeno z odločbo. Zato takega roka tudi ni mogoče podaljšati (mogoče je podaljšati samo procesne roke, ki jih je določila uradna oseba). Tak rok je mogoče izpodbijati samo s pravnimi sredstvi zoper odločbo.