Upravni spor

Question 1

Ali lahko sodišče pri odločanju v upravnem sporu odkloni uporabo določenega podzakonskega predpisa (exceptio illegalis)?

Answer 1

Da, sodišča so pri odločanju vezana samo na Ustavo in zakon. V primeru, da se sodišče sreča s pzp, za katerega meni, da je nezakonit ali neustaven, sam opravi presojo takega pzp (nima namreč možnosti vložiti zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti pred UST, razen če gre za zakon, v slednjem primeru mora to storiti), če potem ugotovi, da je pzp nezakonit, odkloni njegovo uporabo in odloči na podlagi hierarhično višjega pravnega predpisa. Presoja pa velja samo inter partes, torej samo v konkretni zadevi in ne erga omnes.

Question 2

Ali lahko sodišče pri odločanju v upravnem sporu svojo odločitev opre na splošne akte, ki niso bili objavljeni (torej interne akte)?

Answer 2

Ne, ker z internimi akti njihovi naslovniki niso seznanjeni, ker niso objavljeni. Tako tudi se tudi naslovniki ne morejo ravnati po njih in zato tudi sodišče ne more opreti svoje odločitve nanje.

Question 3

Ali je mogoče v upravnem sporu izpodbijati sklep, izdan v upravnem postopku?

Answer 3

Da, po ZUS-1 je mogoče izpodbij sklep, če je bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan, obnovljen ali ustavljen.

Question 4

Ali je mogoče v upravnem sporu izpodbijati predpis, npr. uredbo vlade?

Answer 4

Načeloma je mogoče v upravnem sporu izpodbijati samo posamične pravne akte, torej akte, ki urejajo posamična razmerja. Izjemoma je mogoče v upravnem sporu izpodbijati tudi predpis (torej splošni pravni akt), če ta ureja posamična razmerja (torej vsebuje določbo, ki ureja posamično in konkretno razmerje). Vseeno pa se v upravnem sporu presojati zakona ali pravnega akta EU.

Question 5

Ali se lahko v upravnem sporu izpodbija odločitev o nakupu operacijskih miz v Kliničnem centru?

Answer 5

Pravni akt glede nakupa operacijskih miz spada pod akte poslovanja in ne upravnem akte. Zato jih tudi ni mogoče presojati v upravnem sporu, ampak so zanje pristojna redna sodišča.

Question 6

Ali bi lahko Sindikat delavcev v državnih organih v upravnem sporu izpodbijal Vladno analizo o prevelikem številu uradnikov?

Answer 6

Ne, ker analiza ne ustvarja nobenih pravnih učinkov in posledično ne posega v pravni položaj posameznikov, se pravi ne izpolnjuje kriterija, da gre za upravni akt in se take analize ne more izpodijati v upravnem sporu.

Question 7

Ali je mogoče sprožiti upravni spor glede imenovanja ministra?

Answer 7

Ne, imenovanje ministra je politični akt, ne pa upravni akt. Prav tako pa po 3. ZUS-1 ni mogoče v upravnem sporu izpodbijati aktov, ki jih sprejme zakonodajni organ.

Question 8

Ali lahko stranka vloži tožbo v upravnem sporu, če prej ni vložila pritožbe, čeprav bi to lahko storila?

Answer 8

Ne, pogoj za vložitev tožbe v upravnem sporu je izčrpanost pravnih sredstev (torej, če je mogoče vložiti redno pravno sredstvo, ni dovoljeno vložiti tožbe v upravnem sporu), ter akt, ki se ga izpodbija v upravnem sporu mora biti dokončen.

Question 9

V obravnavani zadevi je pritožnik vložil tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic zoper odredbo, s katero je Okrožno sodišče v Mariboru na podlagi 7. člena ZIZ odredilo sodni izvršiteljici nasilen vstop in izstop iz stanovanjske hiše na naslovu Ulica Pravnikov IV. letnika, in zoper dejanje izvršbe dne 24. 6. 2016. Ali naj Upravno sodišče meritorno odloča o zadevi?

Answer 9

V tem primeru tožnik izpodbija akt, ki ga je izdalo okrožno sodišče. Subsidiarni upravni spor pa je dovoljen samo, če ni zagotovljeno sodno varstvo in se zato v primeru kršitev ustavnih pravic lahko takšen akt izpodbija v upravnem sporu. Ker pa je tu bilo že omogočeno sodno varstvo, ni dovoljeno vložiti tožbe v upravnem sporu.

Question 10

A. A. je v okviru javnega zbiranja ponudb za oddajo njej lastnih poslovnih prostorov v najem po ZSPDSLS sprejela sklep o izbiri najboljšega ponudnika. Ali je zoper ta sklep dovoljen upravni spor?

Answer 10

Ne, upravni spor ni dovoljen, ker gre za akt poslovanja, zoper katerega pa ni dovoljeno začeti upravnega spora.

Question 11

Ali je sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z nepravočasno vloženo pritožbo akt, ki bi ga bilo mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu?

Answer 11

Ne, sklepa, s katerim se zavrne vrnitev v prejšnje stanje, ni akt oz. sklep, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Namreč, ne gre za sklep iz 5/2 ZUS-1.

Question 12

C.C. je v upravnem sporu izpodbijal 2. točko izreka sodbe pravdnega sodišča glede naložitve stroškov postopka. Ali je sodba upravni akt?

Answer 12

Ne, sodba ni upravni akt, ampak sodna odločba (spada v drugo vejo oblasti), tudi ni mogoče v upravnem sporu izpodbijati aktov sodne oblasti (3. člen ZUS-1). Prav tako je s sodbo že zagotovljeno sodno varstvo, torej niti subsidiarni upravni spor ni mogoč.

Question 13

Kdo so stranke v upravnem sporu?

Answer 13

Stranke v upravnem postopku so tožnik in toženec (obvezni stranki, brez njiju ni upravnega spora) ter prizadeta oseba s položajem stranke (ne nastopa vedno).
Tožnik je lahko samo oseba, ki je v upravnem postopku sodelovala kot stranka ali stranski udeleženec (pogoj za vložitev tožbe v upravnem sporu je, da je osebi upravni organ priznal položaj stranke - formalno). Tožnik je lahko tudi zastopnik javnega interesa (po zakonu je to lahko državno pravobranilstvo oz. drug organ, če tako določi država ali sls; državno pravobranilstvo lahko tožbo v upravnem sporu vloži na zahtevo vlade; sodna praksa je sprejela nekoliko širšo razlago, tudi na lastno iniciativo, če je kršen javni interes).
Tožena stranka je lahko država, sls ali nosilec javnega pooblastila. Zatopa pa jo organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil upravni postopek končan oz. je izdal dokončno odločbo (organ iz 17/4).
Prizadeta oseba s položajem stranke pa je tista oseba, kateri je bilo v upravnem postopku ugodeno oz. se njen pravni položaj po upravnem postopku ni spremenil.

Question 14

Lojze ni bil niti stranka niti stranski udeleženec v upravnem postopku, vezanem na dodelitev radijske frekvence. Ne glede na to, je zoper izdano upravno odločbo v tem upravnem postopku sprožil upravni spor. Ali naj sodišče njegovo tožbo vsebinsko obravnava? Pojasnite.

Answer 14

Ne, Upravno sodišče tožbe ne bo obravnavalo meritorno, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za meritorno obravnavo, tožbe namreč ni vložila upravičena oseba (tožbo v upravnem sporu lahko vloži samo oseba, ki je sodelovala v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec). Sodišče bo tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Lahko pa oseba, ki ni sodelovala v postopku na prvi stopnji, vseeno doseže, da ji organ prizna položaj stranke in sicer v 2 primerih:
- organ ji v postopku z IPS obnove prizna položaj stranke
- izpodbija dokončen sklep, s katerim je bilo osebi zavrnjeno sodelovanje v upravnem postopku.

Question 15

Ali je prizadeta oseba v upravnem sporu (tretja alinea prvega odstavka 16. člena ZUS-1) lahko oseba, ki je vložila tožbo? Pojasnite.

Answer 15

Ne, oba instituta sta si ravno nasprotna. Prizadeti osebi s položajem stranke se položaj stranke prizna, da varuje svoje pravice in pravne koristi, ki jih je z izpodbijanim pravnim aktom pridobila. Če bi se akt odpravilo, bi se ji pravni položaj poslabšal. Ravno nasprotno pa si želi tožnik, ki želi doseči odpravo tega upravnega akta.

Question 16

Upravna enota Tralala je investitorjema J. Ciklon in S. Anticiklon izdala gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in dozidavo stavbe Cirkus na zemljišču parc. št. 007. Z. Fronta je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je bila zavrnjena. Z. Fronta s takšno odločitvijo ni zadovoljen, zato bi jo rad izpodbijal v upravnem sporu. Odgovorite na naslednji vprašanji:
Katero od zgoraj navedenih odločb naj Z. Fronta izpodbija v upravnem sporu? Pojasnite.
Kdo bo v zadevi tožena stranka?

Answer 16

Izpodbija lahko odločbo prvostopenjskega organa. V upravnem sporu se izpodbija tista odločba, s katero je bil spremenjen pravni položaj posameznikov. Ker je drugostopenjski organ zavrnil pritožbo kot neutemeljeno, se pravni položaj s to odločbo ni spreminjal. In nasprotno, če bi pritožbeni organ spremenil odločbo prve stopnje, bi moral tožnik v upravnem sporu izpodbijati odločbo pritožbenega organa.
Tožena stranka v tej zadevi bo RS, zastopalo pa jo bo ministrstvo za okolje in prostor, torej upravni organ, ki je izdal odločbo, s katero se je upravni postopek končal oz. organ, ki je izdal dokončno odločbo.

Question 17

Tožnik šele v tožbi navaja, da ima sklenjeno zakupno pogodbo, da je ta še vedno veljavna in da je zato upravičen, da ima sporne GERK-e vpisane pri svojem kmetijskem gospodarstvu. Ali naj sodišče njegove navedbe upošteva?

Answer 17

Sodišče lahko nova dejstva in dokaze v tožbi upošteva samo, če jih tožnik ni mogel navajati tekom upravnega postopka brez svoje krivde.

Question 18

Tožniku je bil izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse, tožnik pa takse ni poravnal. Za odločitev v zadevi je bistveno vprašanje, ali je bil pritožniku pravilno vročen nalog za plačilo sodne takse za tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 2222 z dne 1. 3. 2019. Ali naj sodišče pravilnost vročitve naloga presoja po določbah ZUP ali ZPP? Pojasnite.

Answer 18

Upravni spor je sodni postopek. Primarno se uporablja ZUS-1, če pa slednji katerega vprašanja ne ureja, se subsidiarno (torej v celoti) uporablja ZPP, ključno z določbami o vročanju in ne ZUP (ker gre za upravni postopek).

Question 19

Zadnji (trideseti) dan za vložitev tožbe se je iztekel v soboto, 6. 4. 2019. Ali bo tožba v upravnem sporu pravočasna, če bo vložena v ponedeljek, 8. 4. 2019?

Answer 19

Ker se glede rokov uporablja določbe ZPP (ker jih ZUS-1 ne ureja), bo tožbo vložena pravočasno, če bo vložena v ponedeljek. Če rok izteče na nedelovni dan (sobota, nedelja, praznik), potem rok izteče po določbah ZPP na naslednji prvi delovni dan.

Question 20

Franci je po priporočeni pošti Upravnemu sodišču v Ljubljani poslal tožbo v upravnem sporu (skupaj s prilogami) v soboto, 13. 4. 2019. Upravno sodišče je njegovo tožbo prejelo v ponedeljek, 15. 4. 2019. Kdaj se šteje, da je bila Francijeva tožba vložena?

Answer 20

Po ZUS-1 velja, da če je bila tožba poslana po priporočeni pošti, se šteje, da je bila tožba vložena dne, ko je bila priporočeno oddana na pošto.
Če pa je bila oddana po navadni pošti ali pa je bila vložena neposredno pri sodišču, se smatra, da je bila vložena dne, ko je prišla na sodišče.

Question 21

Ali lahko sodišče upravni spor sproži uradoma, na lastno pobudo?

Answer 21

Ne, upravni spor se lahko začne samo na podlagi tožbe (oz. na podlagi drugega pravnega sredstva, če tako določa zakon) in nikoli po uradni dolžnosti.

Question 22

Dule v tožbi izpodbija upravni akt, izdan dne 15. 4. 2019. Katere priloge naj Dule priloži tožbi?

Answer 22

Dule mora vložiti vsaj 2 izvoda tožbe oz. prepis tožbe (odvisno, koliko toženih strank bo v postopku, ena tožba je za sodišče), mora predložiti tudi upravni akt, ki ga izpodbija in odločbo o pritožbi (če je bila mogoča). Priložiti je treba tudi pooblastilo, če se tožbo vlaga po pooblaščencu.
Če manjka katera od glavnih sestavin, sodišče pozove tožnika, naj tožbo popravi, torej, da jo dopolni in predloži še ostale glavne sestavine. *če ne gre za glavno sestavino, sodišče ne vrne v popravo tožbe.

Question 23

Johana je vložila tožbo v upravnem sporu. Napisala jo je lastnoročno. Na Upravnem sodišču zaradi nečitljivosti Johaninega rokopisa njene tožbe nihče ne zna prebrati. Kako naj Upravno sodišče ravna?

Answer 23

V tem primeru gre za nerazumljivo tožbo. Sodišče naj vrne tožbo v popravo, saj je njegovo delo onemogočeno s tem, ker ne razume vsebine tožbe ter tako ne more voditi upravnega spora. Če bo Johana tožbo vrnila tako, da bo razumljiva, jo bo sodišče (ob izpolnjevanju ostalih procesnih predpostavk), meritorno obravnavalo, drugače, če pomanjkljivosti ne odpravi, bo sodišče tožbo zavrglo.

Question 24

Prvostopenjsko odločbo je izdal stvarno nepristojen organ. Kaj mora tožnik (ob predpostavki, da so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o tožbi) izkazati, da bo s tožbo v upravnem sporu uspel?

Answer 24

V upravnem sporu imamo tako relativne kot absolutne bistvene kršitve postopka, se pa nanaša na ZUP. V konkretnem primeru gre za ABK, kar pomeni, da mora tožnik izkazati samo, da je odločbo izdal stvarno nepristojni organ. *če bi šlo za RBK, bi moral tožnik izkazati še to, da je kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.

Question 25

Ali sodišče v upravnem sporu lahko presoja smotrnost oziroma primernost upravnega akta? Obrazložite.

Answer 25

Ne, Upravno sodišče lahko presoja samo zakonitost upravnega akta, temu je tudi namenjen upravnosodni postopek, torej nadzoru nad zakonitostjo delovanja uprave, presoja smotrnosti pa je v sferi izvršilne veje oblasti.

Question 26

Ali mora upravno sodišče skrbeti za varstvo človevih pravic?

Answer 26

Da, vsako sodišče je dolžno paziti, da ne pride do kršitve človekovih pravic in mora kršitve takoj odpraviti. V upravnem sporu bo praviloma prihajalo do kršitve procesnih pravic in v tem primeru mora sodišče zagotoviti, da se kršitev odpravi ter uveljavi pravica (ali v sodnem postopku ali v ponovnem postopku).

Question 27

V katerih primerih lahko sodišče odstopi od postavljenega tožbenega zahtevka in odloči na način, ki ga tožnik ni zahteval?

Answer 27

Praviloma je sodišče vezano na tožbeni predlog. Obstajata pa dve izjemi:

• če v primeru odločanja o izpodbojni tožbi sodišče ugotovi, da bi odprava odločbe nesorazmerno posegla v pridobljene koristi in pravice posameznih oseb, potem sodišče samo ugotovi nezakonist (ugotovitvena sodba).
• v primeru spora o polni jurisdikciji sodišče izpodbijano odločbo odpravi, ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, o tem bo odločil upravni organ v ponovljenem postopku.

Question 28

Ali je v tožbeni zahtevi za odpravo izpodbijanega upravnega akta sam po sebi vsebovan tudi ugotovitveni zahtevek?

Answer 28

Ne, gre za dva povsem različna zahtevka. Po praksi VRH ni mogoče izpodbojni tožbi ugoditi na način, da se izda samo ugotovitvena sodba, saj bi s tem sodišče odločilo o nečem, kar sploh ni zahteval tožnik. Ugotovitvena sodba se tudi ne more šteti za delno ugoditev izpodbojni tožbi., saj gre za povsem drug zahtevek tožnika. Ni tega avtomatizma, da je izpodbojna tožba tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitosti. Z izpodbojno tožbo se namreč lahko uveljavlja tudi tožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugoovitve dejanskega stanja, dejansko stanje pa nikoli ne more biti predmet ugotovitvene sodbe, ker gre za dejansko vprašanje in ne pravno vprašanje.

Question 29

Jonatana vložena tožba v upravnem sporu preveč psihično obremenjuje, zato se odloči, da bo tožbo umaknil. Ali mora za umik tožbe pridobiti soglasje Republike Slovenije, ki je tožena stranka v postopku?

Answer 29

Ne, ni potrebno pridobiti soglasja tožene stranke za umik tožbe v upravnem sporu (34. člen ZUS-1). Sodišče bo v tem primeru postopek ustavilo s sklepom.

Question 30

Tine je vložil predlog za izdajo začasne odredbe, saj je bil prepričan, da bi mu izvršitev upravnega akta prizadela težko popravljivo škodo. Tine hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe tožbe v upravnem sporu ni vložil. Kakšna je verjetnost, da bo Tine z vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe uspešen?

Answer 30

Za uspešnost začasne odredbe je potrebno, da je vložena tudi tožba v upravnem sporu. Če upravni spor ni sprožen, potem se tudi začasne odredbe ne da vsebinsko obravnavati in se takšna zahteva zavrže.

Question 31

Kakšen pristop zahteva odločanje o začasni odredbi?

Kdo nosi trditveno in dokazno breme pri izdaji začasne odredbe?

Answer 31

Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop.
Dokazno breme v primeru začasne odredbe nosi tožnik, v sami zahtevi mora konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katermi utemeljuje nastanek in višino oz. obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda z njo težko popravljiva.

Question 32

Kdaj je tožba vložena prepozno in kdaj prezgodaj?

Answer 32

Tožba je vložena prepozno, če je vložena po izteku roka, ki je določen za vložitev tožbe (ta je 30 dni po ZUS-1, splošni, lahko pa tudi posebni predpisi določajo krajši procesni rok). V primeru, ko se s tožbo izpodbija predpis, velja nekoliko drugače, saj če je tožnik najprej vložil pobudo za zahtevo ustavnosti, je določeno, da ima še 30 dni po vročitvi sklepa, s katerim se je UST izreklo za nepristojega, da vloži tožbo v upravnem sporu.
Prezgodaj pa je tožba vložena samo v primeru molka organa, torej če je vložena pred potekom 2 mesecec oz. manj če tako določa prepdis, v katerem mora organ odločiti in pred potekom 7 dnevnega roka, v katerem mora organ izdati odločbo na novo zahtevo. Sodna praksa za prezgodaj vloženo tožbo šteje tudi tožbo, ki je vložena preden je postopek na prvi stopnji končan.

Question 33

Tožnik je tožbo vložil zoper prvostopni upravni akt, ki mu je bil vročen dne 25. 5. 2007. Po vročitvi navedenega sklepa dne 28. 5. 2007 je tožnik podal vlogo, ki jo je naslovil “Zahteva za ustavitev izvršbe“, v kateri je zatrjeval nezakonitost sklepa prvostopenjskega organa in zahteval ustavitev postopka. Navedeno vlogo je prvostopenjski organ obravnaval kot pritožbo. Dne 29. 6. 2007 pa je tožnik pri Upravnem sodišču RS zoper isti prvostopenjski sklep vložil tožbo, pri čemer v času vložitve o vloženi pritožbi še ni bilo odločeno. Kako naj pristojno sodišče ravna?

Answer 33

Upravno sodišče bo tožbo s sklepom zavrglo kot prezgodnjo oz. ker se z njo izpodbija akt, ki še ni dokončen, pogoj za začetek upravnega postopka pa je tudi dokončnost upravnega akta, ki se v upravnem sporu izpodbija. Čeprav zakonodaja nikjer ne omenja, da je potrebno zavreči tožbo, če je prezgodnja, je to ustaljena praksa upravnega sodišča in VRH.

Question 34

Sodišče prve stopnje je napačno presodilo pravočasnost tožbe kot ene izmed procesnih predpostavk za vloženo tožbo in tožbo zavrglo.
Katero pravno sredstvo ima tožnik na voljo zoper sklep o zavrženju njegove tožbe?
Katero sodišče bi bilo pristojno za odločanje o vloženem pravnem sredstvu?
Kako naj pristojno sodišče ravna, če je bila tožba napačno zavržena?

Answer 34

Zoper tak sklep o zavrženju tožbe, je dovoljena posebna pritožba po 82/2 ZUS-1.
O vloženem pravnem sredstvu odloča VRH.
V tem primeru bo VRH razveljavilo sklep o zavrženju tožbe ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Če bodo izpolnjene druge formalne predpostavke, bo sodišče o tožbi odločalo tudi meritorno.

Question 35

Družbi »Prvomajske počitnice d.o.o.« je bila izdana koncesijska odločba, s katero ji je bila podeljena koncesija za rabo vode za bazene. Družba »Prvomajske počitnice d.o.o.« v upravnem sporu to koncesijsko odločbo izpodbija, saj meni, da je koncesijska pogodba, ki bo sklenjena na podlagi koncesijske odločbe, zanjo škodljiva. Ali bo s tožbo uspela?

Answer 35

V tem primeru je tožnik izpodbija koncesijsko odločbo, na podlagi katere naj bi bila zanj sklenjena neugodna koncesijska pogodba. Vseeno pa, ker s tako tožbo ne zatrjuje, da upravni akt posega v njegove pravice ali na zakon oprte osebne koristi, je treba tako tožbo zavreči po 36/1(6) ZUS-1 v predhodnem preizkusu tožbe.

Question 36

Tožnik s tožbo izpodbija sklep o neizločitvi uradne osebe (gradbenega inšpektorja A.A.) iz inšpekcijskega postopka. Ali naj sodišče tožbo meritorno obravnava?

Answer 36

Ne, niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno obravnavo te tožbe, saj se s tožbo izpodbija upravni akt (procesni sklep o izločitvi uradne osebe), ki ne more biti predmet upravnega spora. Sodišče bo tako tožbo s sklepom zavrglo na podlagi 4. točke 36. člena ZUS-1.

Question 37

Toženka je v odgovoru na tožbo sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi tožbi zoper izpodbijani akt že pravnomočno odločeno s sodbo opr. št. 123/123 z dne 14. 3. 2017. Sodišče je zato vpogledalo v navedeno sodbo in ugotovilo, da je bila tožnikova tožba zoper izpodbijani akt že pravnomočno zavrnjena. Kako naj ravna sodišče?

Answer 37

V tem primeru gre za res iudicata, o tej zadevi je že bilo pravnomočno odločeno in zato mora sodišče tožbo s sklepom zavreči na podlagi 8. točke 36. člena.

Question 38

Milica je v obravnavani upravni zadevi v postopku na prvi stopnji sodelovala kot stranka, kar nedvomno izhaja iz upravnih spisov, saj je bila s strani pristojnega organa večkrat pozvana k predložitvi dodatne dokumentacije v zvezi s spornim dokazilom o poreklu blaga. Izpodbijana odločba je bila vročena tako Milici kot tudi družbi A. d.o.o. kot deklarantu. Sodišče je po pregledu upravnih spisov ugotovilo, da je pritožbo zoper prvostopno odločbo vložila samo družba A. d.o.o., Milica pa ne. Milica se je v navedeni zadevi s tožbo obrnila na upravno sodišče. Kako naj ravna pristojno sodišče?

Answer 38

Odgovor je v tem primeru dvojen. Namreč, tožbo v upravnem sporu je mogoče vložiti samo zoper dokončne upravne akte, to bo navadno po izčrpanju rednega pravnega sredstva. V konkretnem primeru je pritožbo vložila samo družba A doo, ne pa Milica, saj je namreč mogoče, da sploh ni imela interesa po tem, da vloži pritožbo. Sodišče bo tožbo Milice obravnavalo samo, če jo je vložila po tem, ko je bila izdana odločba pritožbenega organa v upravnem postopku ter se z njo posega v njen pravni položaj (torej zatrjuje, da akt posega v njene pravice). Tožbo pa bo sodišče zavrglo v primeru, da jo je vložila prezgodaj ali pa če ne zatrjuje, da akt posega v njene pravice (če torej pritožbeni organ zavrnil pritožbo in potrdil odločbo prve stopnje).

Question 39

Upravni organ je med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je izpodbijani akt spremenil. Kaj postopkovno gledano temu sledi?

Answer 39

V tem primeru sodišče pozove stranko, če še vztraja pri tožbi. Če tožbo umakne, se s sklepom postopek ustavi. Če vztraja pri tožbi, potem pa sodišče tožbo zavrže kot nedovoljeno, ker ni tožnik nima več pravnega interesa (s tem aktom, ki ga izpodbija s tožbo se namreč ne posega v njegov pravni položaj).

Question 40

Upravno sodišče je v upravnem sporu samo ugotavljalo dejstva. Glavne obravnave ni razpisalo, ker je tožena stranka v odgovoru na tožbo dejstva prerekala le pavšalno? Ali je Upravno sodišče upoštevajoč določbo 51. in 59. člena ZUS-1 ravnalo prav

Answer 40

V tem primeru je upravno sodišče samo ugotavljalo dejstva, ni izvedlo glavne obravnave. Stališče sodne prakse pa je, da se glavno obravnavo vedno izvede, ko je dejansko stanje sporno, ne glede na to, ali je tožena stranka le pavšalno prerekala dejstva. Ker glavne obravnave sodišče ni razpisalo, je kršilo 75/4 ZUS-1.

Question 41

Sodišče je ugotovilo, da ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne. Kako naj sodišče ravna?

Answer 41

V tem primeru sodišče odloči po sodniku posamezniku, saj gre za take pomanjkljivosti, da sodišče ne more preizkusiti upravnega akta. V tem primeru sodnik posameznik odpravi odločbo, brez da bi jo poslal toženi stranki v odgovor.

Question 42

Sodišče je ugotovilo, da je izpodbijani akt ničen. Ali je sodišče ravnalo pravilno, da je izpodbijani akt izreklo za ničnega, brez da bi pred tem tožbo poslalo v odgovor?

Answer 42

Da, gre za eno od dveh izjem, ko tožbe sodišče ne pošilja v odgovor. Namreč, če ugotovi, da je upravni akt ničen, to ugotovi s sklepom, na ničnost pa pazi po uradni dolžnosti, brez da bi tožbo pošiljal v odgovor. Drug tak primer pa je, če ima upravi akt take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče v slednjem primeru upravni akt odpravi in pošlje v novo odločanje.

Question 43

Sodišče je s sodbo opr. št. 123/456 zavrnilo tožbo, čeprav je pred tem izvedlo glavno obravnavo. Ali je zoper to sodbo Upravnega sodišča dovoljena pritožba?

Answer 43

Ne, ni dovoljena pritožba. Pritožba bo dovoljena v primeru, da sodišče izvede glavno obravnavo in ugotovi drugačno dejansko stanje ter na podlagi na novo ugotovljenega dejanskega stanja spremeni izpodbijani upravni akt. Ker drugi pogoj ni izpolnjen, pritožba ni dovoljena.
V kvaziupravnem sporu pa bi bila pritožba dovoljena.

Question 44

Upravno sodišče je s sklepom opr. št. 123/133 izreklo akt za ničnega. Ali je zoper ta sklep dovoljeno vložiti pritožbo?

Answer 44

Sklep, s katerim se upravni akt izreče za ničnega je meritorne narave in ne procesne (če bi šlo za sklep, s katerim se bi onemogočil nadaljni postopek, je dovoljena posebna pritožba, 82/2). Ker gre torej za meritorno odločanje, ni mogoče sklepa izpodbijati s pritožbo, ampak pod pogoji iz 95. člena ZUS-1 z revizijo.

Question 45

Upravno sodišče je s sklepom opr. št. 123/133 izreklo akt za ničnega. V pravnem pouku tega sklepa je bilo navedeno, da je zoper sklep dovoljena pritožba. Kako naj Vrhovno sodišče odloči?

Answer 45

Čeprav je v konkretnem primeru bil podan napačen pravni pouk, stranka zaradi tega ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po zakonu. VRH bo zato pritožbo zavrglo, ker (po zakonu) ni dovoljena. Ne smejo pa zaradi tega stranki nastati negativne posledice. Če bi stranka vložila pritožbo, pa bi s tem zamudila rok za vložitev kakšnega drugega pravnega sredstva (npr. revizijo), se šteje, da teče nov rok od vročitve sklepa o zavrženju pritožbe.

Question 46

Vrhovno sodišče je s svojo sodbo in sklepom opr. št. I Up 161/2016 po opravljeni glavni obravnavi odločilo o pritožbah tožeče in tožene stranke v upravnem sporu, ki se je vodil na podlagi 4. člena ZUS-1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo. Ali je takšna pritožba dovoljena?

Answer 46

Da, v subsidiarnem upravnem sporu je pritožba dovoljena zoper odločbo sodišča prve stopnje, saj gre v bistvu za prvostopno odločanje (ni kot v splošnem upravnem sporu, ko pritožba ni splošn dovoljena, ker je odločbo preizkusila že uprava).
Problem v tem primeru je, da je določbo izdalo VRH, zoper odločitve VRH pa ni dovoljene pritožbe.

Question 47

Upravno sodišče je samo ugotavljalo dejansko stanje. Izpodbijani akt je odpravilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Ali je zoper to sodbo dovoljena pritožba?

Answer 47

Ne, ni dovoljena pritožba ker niso izpolnjeni pogoji iz 73. člena (čeprav je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje, pa ni spremenilo upravnega akta, ampak je zadevo vrnilo v nov upravni postopek). Sodna praksa tudi šteje, da je s tem, ko je bila odločba odpravljena in vrnjena v nov postopek, dosežena največja možna korist za stranko, stranka si namreč s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja, kar pomeni, da sploh nima pravnega interesa po vložitvi pritožbe.

Question 48

V upravnem sporu je po izrecni zakonski določbi na prvi stopnji odločalo Vrhovno sodišče. Ali je zoper sodbo Vrhovnega sodišča dovoljena pritožba?

Answer 48

Ne, ni dovoljena pritožba. Namreč, zoper odločitve, ki jih sprejme VRH, ni pritožbe. Nekatere zadeve so take, da na prvi stopnji odloča VRH in zoper take odločitve ni pritožbe.

Question 49

Vrhovno sodišče je sklepom tožbo zavrglo. Ali je zoper ta sklep dovoljena pritožba?

Answer 49

Ne, pritožba ni dovoljena. Ker je sklep izdalo VRH, zoper njegove odločitve ni pritožbe; dovoljena je pritožba smao zoper sklepe prvostopenjskega sodišča.

Question 50

Ali je mogoče vložiti revizijo zoper sodbo Vrhovnega sodišča?

Answer 50

Ne, zoper odločitve VRH ni dovoljena revizija, saj bi bilo to v nasprotju z namenom samega pravnega sredstva ter sistemsko vlogo VRH kot takega. Revizijo se lahko vloži samo zoper pravnomočno sodbo Upravnega sodišča (v upravnem sporu).

Question 51

Ali je mogoče vložiti revizijo zoper sodbo upravnega sodišča, ki je bila izdana na podlagi 66. člena ZUS-1?

Answer 51

Ne, ni mogoče vložiti revizije zoper odločbo v kvaziupravnem sporu, ker je zoper to odločbo že dovoljeno redno pravno sredstvo pritožbe, ki je po vsebini širše od revizije. Če bi bila dovoljena pritožba, bi s tem samo podvajali pravna sredstva, o obeh pa odloča VRH.

Question 52

A.A., ki ima opravljen pravniški državni izpit, je vložila predlog za dopustitev revizije. Dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu A.A. ni predložila. Kako naj sodišče ravna?

Answer 52

VRH bo v primeru, ko reviziji ni priloženo pooblastilo (potrebno je priložiti novo pooblastilo, ko se vlaga IPS, to velja po ZPP) ali dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vložitev IPS (torej dokazilo o opravljenem PDI), bo VRH revizijo zavrglo.

Question 53

Ali se lahko obnovi sodni postopek, ki je bil končan s pravnomočnim sklepom?

Answer 53

Da, pogoj za obnovo postopka je pravnomočno končan sodni postopek, pri tem pa ni pomembno, ali je bil postopek končan s sodbo ali s sklepom. *pazi na posebnost, ker v upravnem postopku ni dovoljeno obnoviti postopka, če je bil postopek končan s sklepom.