Uvod, avotorsko delo in avtor

Question 1

Avtorska pravica - definicija

Answer 1

1. Izključna pravica ustvarjalca originalnega dela, da je priznan kot avtor in odloča o izkoriščanju tega dela (daje dovoljenja za uporabo).
2. Varuje izraz ideje, ne pa ideje same.
3. Nastane s stvaritvijo dela samo, brez registracije.
4. Časovno omejena, po preteku delo preide v javno domeno
5. Pravica na nematerialni dobrini (nerivalna)

Question 2

Bernska konvencija

Answer 2

Temeljna načela:
1. Nacionalna obravnava tujih avtorjev iz drugih podpisnic konvencije
2. Samodejno varstvo brez formalnosti
3. Neodvisnost od varstva dela v domači državi avtorja
Minimalni standardi:
1. Varstvo vseh stvaritev s književnega, znanstvenega in umetniškega področja, ne glede na način in obliko izražanja
2. Minimalne pravice (materialne in moralne)
3. Minimalno trajanje pravic: 50 let po smrti avtorja

Možnost izjem in vsebinskih omejitev materialnih pravic (preizkus v treh korakih)

Question 3

Kaj je avtorsko delo?

Answer 3

Berenska konvencija avtorskega dela ne definira.
Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Question 4

Primeri/kategorije avtorskih del po Berenski konvenciji

Answer 4

Izrazi “književna in umetniška dela” zajemajo vse stvaritve s književnega, znanstvenega in umetniškega področja, ne glede na način in obliko njihovega izražanja, kot so:

• knjige, brošure in drugi spisi;
• predavanja, govori, besede in druga dela enake narave;
• dramska ali dramsko - glasbena dela;
• koreografska in pantomimska dela; glasbene skladbe z besedilom ali brez besedila;
• kinematografska dela in z njimi izenačena dela, izražena s postopkom, ki je podoben kinematografiji;
• dela s področja risanja, slikarstva, arhitekture, kiparstva, rezbarstva, litografije;
• dela s področja fotografije in z njimi izenačena dela izražena s postopkom, ki je podoben fotografiranju;
• dela uporabne umetnosti;
• ilustracije, zemljevidi;
• načrti, skice in plastična dela, ki se nanašajo na zemljepisje, topografijo, arhitekturo ali znanost.

Question 5

Temeljni elementi avtorskega dela

Answer 5

ZASP: „Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.“

• Elementi:
  1. Stvaritev
  2. Intelektualnost (duhovnost)
  3. Področje književnosti, znanosti ali umetnosti
  4. Izraženost
  5. Individualnost

Question 6

Stvaritev

Answer 6

1. Izključitvena funkcija – kaj NI avtorsko delo
2. Mora biti rezultat človekove ustvarjalnosti.
3. Avtorskega dela ne more izdelati računalnik
4. Avtorska dela niso najdeni predmeti
5. Avtorska dela niso gibi dresiranih živali

Question 7

Duhovnost (intelektualnost)

Answer 7

1. Delo človekovega duha, ne le rezultat fizičnega napora.
2. Delo mora odražati osebnost avtorja („podaljšek duše“), biti njegova lastna intelektualna storitev, izraz njegove duhovne ustvarjalnosti.
   Izražanje misli, sporočila, občutkov
   
   • Ni nujno, da je sporočilo vsakomur razumljivo
3. Varovano je avtorsko delo kot imaterialna (netelesna) dobrina.
4. Neizčrpnost, neomejenost (nerivalne dobrine)

Question 8

Področje ustvarjalnosti

Answer 8

1. Pripada znanosti, književnosti, umetnosti
2. Široka razlaga
3. Stvaritve, ki imajo uporaben namen
4. Ne gre za vprašanje okusa
5. Ne zgolj “visoka” umetnost, znanost…

Question 9

Izraženost

Answer 9

1. Manifestacija v zunanjem svetu, dostopnost drugim osebam.
2. Fizični ali elektronski nosilec
3. Zaznava s človeškimi čuti (neposredno, posredno)
4. To ne pomeni materialne fiksiranosti (zapisa na fizičnem nosilcu).
   - Bernska konvencija dopušča zahtevo po materialni fiksiranosti (če jo določi zakon), ZASP te zahteve ne vključuje

Question 10

Individualnost

Answer 10

1. Človekovo ustvarjanje po naravi osebno, izvirno, individualno
2. Ločuje stvaritev od nevarovanih pojavov
3. Ločuje stvaritev od umetniške, kulturne dediščine
4. Ločuje stvaritev od ostalih avtorskih del
   - Individualnost vs. izvirnost
   Izvirnost: kar ni kopirano, temveč je narejeno neodvisno na podlagi uporabe avtorjevih veščin, znanja, miselnega dela, okusa oziroma sodbe
   Avtorska pravica v. patent (popolna novost, state-of-the-art doktrina)

Question 11

Nebistveni znaki avtorskega dela

Answer 11

Ne vplivajo na presojo, ali je neka stvaritev avtorsko delo ali ne:

• Vrsta pobude/motiva za nastanek dela
• Vloženi trud avtorja (prim. doktrina sweat of the brow)
• Vložena sredstva in stroški
• Kvantitativni obseg dela
• Materialna fiksacija dela (prim. geschriftenbescherming)
• Registracija dela
• Umetniška, estetska, druga kakovost
• Zakonitost dela
• Uporabni namen
• Ekonomska uporabnost

Question 12

Koncept oddaje

Answer 12

• Individualnost/inovativnost
  Revidentka meni, da zgolj skupek posameznih elementov, ki niso avtorsko zaščiteni, ne more predstavljati takšne ravni individualnosti, da bi ga bilo mogoče opredeliti za avtorsko delo. To ne drži. Individualnosti ni mogoče povsem enačiti s pojmom novosti. Bistvena je izvirnost, ki je posledica ustvarjalnega dela avtorja in ne objektivna novost.
• Izraženost
  Koncept oddaje tožeče stranke je pisano delo. Čeprav je namenjen uprizoritvi, do nje ni prišlo. Sodišči prve in druge stopnje ga zato nista mogli obravnavati drugače kot pisanega dela. Ker pa je končni namen koncepta, da „zaživi“ kot oddaja, je primerjava koncepta z realizirano oddajo tožene stranke umestna.
  Ne gre le za idejo, ki ni avtorskopravno varovana. Avtorja sta namreč svojo idejo izrazila ravno na način, da sta jo jasno zapisala v konceptu. Zgolj dejstvo, da koncept ni „zaživel“ v avdiovizualni uprizoritvi dela, na opredelitev koncepta kot avtorskega dela ne vpliva. Tožeča stranka tudi ne zahteva avtorskopravnega varstva na neuprizorjeni oddaji, temveč na zapisanem konceptu oddaje.

Question 13

Nevarovane stvaritve

Answer 13

Določa jih zakon
Avtorskopravno niso varovane:
1. ideje, načela, odkritja;
2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
3. prevodi teh besedil so avtorskopravno varovani, če niso sami objavljeni kot uradna besedila
4. ljudske književne in umetniške stvaritve.

2. člen Pogodbe WIPO o avtorski pravici:
   Varstvo avtorske pravice obsega izraze, ne pa idej, postopkov, metod dela ali matematičnih pojmov kot takšnih.

Question 14

Pravno varstvo SESTAVIN avtorskega dela

Answer 14

Osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, ki so sami po sebi individualne intelektualne stvaritve, uživajo enako varstvo kot samo delo.

Posebno varstvo naslova dela:
Ni dovoljeno jemati za naslov avtorskega dela naslova, ki je bil že uporabljen za kakšno avtorsko delo enake vrste, če bi tak naslov ustvaril ali utegnil ustvariti zmedo glede izvora dela.

Question 15

Predelave avtorskih del

Answer 15

• Prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela.
• Odvisno, derivativno avtorsko delo – predelana oblika starega.
• Vedno se hkrati izkoriščata obe deli.
• Lahko predelano tudi gradivo, ki ni avtorskopravno varovano.
• S predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.
• Navdih/isti motiv/hommáge ≠ predelava

Question 16

Razmerje med predelavo in prvotnim delom

Answer 16

• S predelavo nastane novo, samostojno avtorsko delo (prvi odstavek 7. člena ZASP), ki je nedeljiva celota. Na njem predelovalec uživa iste izključne pravice kot avtor prvotnega dela. To velja tako za osebnostna upravičenja avtorja (moralne avtorske pravice) kakor tudi za pravice nadaljnjega izkoriščanja predelanega avtorskega dela (morebitnega prenosa v uporabo).
• Vendar je predelovalec pri slednjem vedno vezan na obseg privolitve originalnega avtorja; kajti z izkoriščanjem novega dela (predelave) se sočasno uporablja tudi originalno delo.
• Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.

Question 17

Zbirke

Answer 17

Zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, so samostojna avtorska dela.
Bistvena je ustvarjalnost pri izdelavi zbirke
Z uvrstitvijo prvotnih del v zbirko ne smejo biti prizadete pravice avtorjev teh del; z uvrstitvijo prvotnega gradiva v zbirko to gradivo ne postane varovano delo.

Question 18

Baze podatkov

Answer 18

Baze podatkov so zbirke neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi.
Varovane z avtorsko pravico kot zbirke
Varstvo ne velja za računalniške programe, uporabljene za izdelavo ali delovanje elektronskih baz podatkov.

Question 19

Podatkovna baza

Answer 19

Podatkovna baza je zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi, pri čemer pridobitev, preveritev ali predstavitev njene vsebine zahteva kakovostno ali količinsko znatno naložbo.
Baza in njena vsebina varovana s (sui generis) sorodno pravico
Neodvisno od varstva z avtorsko pravico ali drugimi pravicami

Question 20

Avtor

Answer 20

Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.

1. ustvarjalni akt kot realno dejanje
2. žival
3. naprava (računalnik, kamera, tiskalnik)
4. pravna oseba (možna domneva prenosa pravic).

Avtor / imetnik avtorske pravice

Question 21

Domneva avtorstva

Answer 21

Za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno.
Če avtor ni znan, se šteje, da je upravičen do uveljavljanja avtorskih pravic tisti, ki delo izda.
Če tudi ta ni naveden, je upravičen tisti, ki je delo objavil.
- Objava – avtorsko delo z dovoljenjem upravičenca postalo dostopno javnosti.
- Izdaja – zadostno število že izdelanih primerkov dela z dovoljenjem upravičenca ponujenih javnosti ali danih v promet.

Ko se ugotovi avtor, mora upravičenec koristi iz avtorskih pravic prenesti na avtorja, če ni s pogodbo drugače določeno.

Question 22

Znaki o pridržanih izključnih pravicah ©

Answer 22

Izključni imetniki avtorskih pravic lahko opremijo izvirnik ali primerke svojega dela z znakom © pred svojim imenom ali firmo in letom prve objave.
Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da obstajajo izključne pravice na delih, ki so opremljeni z znaki iz tega člena in da pripadajo tisti osebi, ki je ob tem znaku navedena.

Question 23

Register

Answer 23

Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetniki pravic iz tega zakona vpišejo ali shranijo izvirnike ali primerke svojih del, fonograme, videograme ali predmete kake druge svoje pravice v register zavarovanih del pri pristojni organizaciji.
Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da ustrezne pravice na registriranih delih obstajajo in da pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot njen imetnik.
Register iz prvega odstavka tega člena je za določeno vrsto del eden za vso državo, javen in ga vodi organizacija, ki jo za to pooblasti urad.
Če nastane dvom, ali gre za avtorsko delo, daje mnenje organizacija iz prejšnjega odstavka.
Urad za intelektualno lastnino je leta 1995 za vodenje registra zavarovanih avtorskih del z izjemo neodrskih glasbenih del z - - - - besedilom ali brez besedila pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo
- Kolektivne organizacije vodijo repertoar del

Question 24

Dokazovanje avtorstva

Answer 24

Ker je avtor tisti, ki je delo ustvaril, za dokazovanje avtorstva dokaz z njegovim zaslišanjem ni neprimeren, nasprotno. Prav avtor je tisti, ki lahko najbolj verodostojno opiše postopek in okoliščine, v katerih je delo ustvaril.

Question 25

Soavtorji

Answer 25

Če je avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, nedeljiva celota, pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu.
1. Tesna povezanost avtorjev zaradi skupnega ustvarjanja
2. Vsak soavtor ustvarjalno prispeva k nastanku skupnega dela
3. Posameznih prispevkov ni mogoče ločeno izkoriščati
4. Drugače: zbirka, združeno delo
- Odločanje o uporabi takega dela pripada nerazdelno vsem soavtorjem, pri čemer posamezni soavtor tega ne sme preprečiti v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
- Deleži posameznih soavtorjev se določijo v sorazmerju z dejanskim prispevkom vsakega izmed njih k ustvaritvi avtorskega dela, če niso njihova medsebojna razmerja s pogodbo drugače določena.
Vpliv na trajanje pravic

Question 26

Avtorji združenih del

Answer 26

Določbe o soavtorjih se smiselno uporabljajo tudi, kadar več avtorjev združi svoja dela zaradi skupne uporabe.

• ni skupnega ustvarjanja, posamezna dela ustvarjena samostojno
• mogoče ločeno izkoriščanje
• lahko so ustvarjena z namenom skupnega izkoriščanja

Primer: melodija in besedilo, gledališka predstava

Question 27

Izvajalci

Answer 27

• “Izvajalci” pomenijo igralce, pevce, glasbenike, plesalce in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo prej obstoječa avtorska ali folklorna dela.
• Za izvajalce po prejšnjem odstavku se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.
• Niso avtorji.
• Posebnost pri improviziranih delih.