Časovne omejitve avtorske pravice Flashcards
Avtorska dela po izteku dobe varstva
- Pravno niso več varovana.
- Vsakdo jih lahko prosto uporablja.
- Časovna omejitev avtorske pravice
Trajanje avtorske pravice
- SPLOŠNA DOLOČBA: Avtorska pravica traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, če ni z zakonom določeno drugače.
- Enako trajajo moralne in materialne pravice, IZJEMA: Pravica skesanja trajea, le dokler živi avtor.
- Roki začnejo teči prvega januarja tistega leta, ki sledi letu njihovega začetnega dogodka
Trajanja AP, ko je več avtorjev
- Soavtorji: Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se rok trajanja računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.
- Glasba z besedilom: Če sta pri glasbenem delu z besedilom glasba in besedilo ustvarjena posebej za to glasbeno delo z besedilom z namenom, da se uporabita skupaj, varstvo glasbenega dela z besedilom preneha 70 let po smrti zadnjega preživelega avtorja glasbe ali avtorja besedila, ne glede na to, ali sta določena kot soavtorja.
- Kolektivna dela (npr. enciklopedije): Avtorska pravica na kolektivnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela.
Anonimna in psevdonimna dela
- Avtorska pravica na anonimnih in psevdonimnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela.
- Če psevdonim ne dovoljuje nobenega dvoma o tem, kdo je avtor, ali če avtor odkrije svojo identiteto med 70-letnim rokom po zakoniti objavi dela, traja avtorska pravica še 70 let po smrti avtorja.
Trajanje sorodnih pravic
- Večinoma trajajo 50 let od nastanka predmeta pravic.
- Npr. Trajanje pravic izvajalcev (127. člen ZASP):
- Pravice izvajalca trajajo 50 let od datuma izvedbe.
- Če je bil v tem času posnetek izvedbe drugače kot na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalca 50 let od tiste prve izdaje ali tiste prve priobčitve, ki se je pripetila najprej.
- Če je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od tiste prve izdaje ali tiste prve priobčitve javnosti, ki se je pripetila najprej.
Vsebinske omejitve AP
- Avtorskopravno niso varovane:
1. ideje, načela, odkritja;
2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
3. ljudske književne in umetniške stvaritve. - Ti predmeti so v celoti izključeni iz avtorskopravnega varstva, ne glede na okoliščine njihove uporabe.
- Ne gre za vsebinsko omejitev avtorske pravice, ker te pravice ni.
Ustavna izhodišča vsebinskih omejitev avtorske pravice
- člen URS (pravice iz ustvarjalnosti):
Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.
- člen URS (pravice iz ustvarjalnosti):
- 15(3) člen URS (uresničevanje in omejevanje pravic):
Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. - Druge pravice, ki so lahko razlog za omejevanje avtorske pravice:
1. svoboda izražanja in komuniciranja,
2. svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja,
3. pravica do učinkovitega sodnega varstva,
4. pravica do izobraževanja,
5. enakost invalidnih oseb itd.
Dve skupini vsebinskih omejitev avtorske pravice
ZAKONITE LICENCE: 1. Učbeniki in čitanke 2. Periodični tisk PROSTA UPORABA: 1. Pravica do obveščenosti 2. Invalidi in slabovidne osebe 3. Pouk 4. Začasno reproduciranje 5. Priobčitev javnosti na zaslonih 6. Privatno reproduciranje 7. Osirotela dela 8. Citat 9. Nebistvena pritiklina 10. Prosta predelava 11. Baze podatkov 12. Svoboda panorame 13. Uradni postopki 14. Preizkus naprav
Splošno pravilo omejitve AP
- Vsebinske omejitve avtorske pravice so dopustne le v taksativno naštetih primerih.
- Ni proste presoje po sistemu fair use. - Obseg take uporabe avtorskih del je omejen glede na namen, ki ga je treba doseči, da je v skladu z dobrimi običaji, da ne nasprotuje običajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.
- Generalna klavzula za razlago vseh omejitev avtorske in sorodnih pravic ob njihovi uporabi.
- Povzeta po Bernski konvenciji idr.
- Narekuje ozko razlago omejitev.
- Pravice uporabnikov?
Kriteriji dopustnosti vsebinskih omejitev
- Sorazmernost (objektivna)
- Obseg take uporabe avtorskih del omejen glede na namen, ki ga je treba doseči s konkretno omejitvijo avtorske pravice. - Skladnost z dobrimi poslovnimi običaji
- Pravni standard, temelječ na pravilih morale in etike. - Običajna uporaba
- Ne ovira siceršnjega normalnega izkoriščanja dela. - Dodatni kriterij sorazmernosti (subjektivna)
- Ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.
Doktrina fair use
[…] the fair use of a copyrighted work, […] for purposes such as criticism, comment, news reporting, teaching (including multiple copies for classroom use), scholarship, or research, is not an infringement of copyright. In determining whether the use made of a work in any particular case is a fair use the factors to be considered shall include—
(1) the purpose and character of the use, including whether such use is of a commercial nature or is for nonprofit educational purposes; (komercialna uporaba ali za neprofitni namen)
(2) the nature of the copyrighted work; (narava varovanega dela)
(3) the amount and substantiality of the portion used in relation to the copyrighted work as a whole; (primerjava teže uporabljenega odseka dela s celotnim delom) and
(4) the effect of the use upon the potential market for or value of the copyrighted work. (Vpliv na tržno vrednost originalnega dela).
The fact that a work is unpublished shall not itself bar a finding of fair use if such finding is made upon consideration of all the above factors.
Zakonite licence
Uporaba avtorskega dela brez avtorjevega soglasja, neposredno na podlagi zakona, vendar ob plačilu primernega nadomestila.
Zakonita licenca za čitanke in učbenike
- Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila, je dopustno:
1. reproducirati v čitankah in učbenikih, namenjenih za pouk, dele avtorskih del ter posamična dela s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, če gre za že objavljena dela več avtorjev.
Zakonita licenca za periodični tisk in kliping
- Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila, je dopustno:
2. reproducirati v periodičnem tisku ali v pregledih tiska (kliping) posamične objavljene članke o aktualnih gospodarskih, političnih ali verskih temah ali z drugo vsebino podobnega značaja, če avtor tega ni izrecno prepovedal.
Določbe glede učbenikov in periodičnega tiska se smiselno uporabljajo tudi za javno priobčitev navedenih del.
Tudi za elektronske medije.
Ob uporabi dela je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
Prosta uporaba
Uporaba avtorskega dela, za katero na podlagi zakona ni potrebno niti avtorjevo dovoljenje niti plačilo nadomestila.
Pravica do obveščenosti (48. člen ZASP)
- Za namen obveščanja javnosti je prosto:
1. pri obveščanju o dnevnih dogodkih reproducirati dela, ki se vidijo ali slišijo ob poteku tega dogodka;
2. pripraviti in reproducirati povzetke izdanih časopisnih in podobnih člankov v pregledih tiska;
3. reproducirati javne politične govore in javne govore na obravnavah pred državnimi, cerkvenimi in podobnimi organi;
4. uporabiti dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila. - Določbe se smiselno uporabljajo tudi za javno priobčitev navedenih del - tudi za elektronske medije.
- Treba je navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
Invalidne osebe (48.a člen ZASP)
- V korist invalidov je prosto reproduciranje, ki vključuje tudi nujno potrebne nevsebinske prilagoditve, distribuiranje in priobčitev javnosti objavljenih del, če je taka uporaba neposredno povezana z njihovo invalidnostjo in v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti, in ni namenjena doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi.
- Za upravičeno osebo se šteje oseba, ki:
1. je slepa,
2. je slabovidna in njene slabovidnosti ni mogoče izboljšati do te mere, da bi se omogočila vidna funkcija, ki bi bila primerljiva z vidno funkcijo osebe brez take motnje, in ki zaradi tega ne more brati del za upravičeno osebo v enaki meri kot oseba brez take motnje,
3. ima motnjo zaznavanja ali branja in zaradi tega ne more brati del za upravičeno osebo v enaki meri kot oseba brez take motnje, ali
4. je zaradi telesne motnje drugače nezmožna držati knjigo ali jo premikati ali osredotočiti ali premikati svojih oči v meri, ki je običajno sprejemljiva za branje.