Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Razvoj Knjižnic In Knjižničarstva > Stari vek > Flashcards

Stari vek Flashcards

1
Q

Knjižnice v antičnem svetu

A

Knjižnice v antičnem svetu
(od 3. tisočletja pr. Kr. do 5. st.)
• Pred letom 1000 pr. Kr. ni dobro ohranjenih izkopanin knjižnic, le ostanki
• Takrat so pisali na
- glinene ploščice (klinopis) – Mezopotamija, Asirija
- papirus
- uporabljali so tudi baker, kamen, usnje (pargament)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Klinopis

A

Pisali na glinene ploščice (klinopis) – Mezopotamija, Asirija
- s stilusom so pisali na mehko žgano glino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Stilus

A

-> s stilusom so pisali na mehko žgano glino

Pisali na glinene ploščice (klinopis) – Mezopotamija, Asirija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Papirus

A

papirus – v uporabi že 4000 let, narejen iz trsa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Volumen

A

papirusni zvitek – lat. volumen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Papirusni zvitek

A

papirusni zvitek – lat. volumen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Titulus

A

titulus – listič z oznako vsebine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Listič z oznako vsebine

A

titulus – listič z oznako vsebine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Knjižnice v Egiptu

A 
KNJIŽNICE V EGIPTU
•	Menili so da jim je pisavo dal vrhovni bog Toth, njegova žena Sešat naj bi bila zavetnica pisarjev
•	Šepseskaf
•	Knjižničar naj bi bil po napisih na Keopsovih nagrobnih ploščah tudi njegov sin Imeri
•	Tel Amarni – obdobje 
•	Tempeljska knjižnica v Tebah 
•	Tempeljska knjižnica v Edfuju 
•	Otok Philae pri Asuanu – 1 st. pr. Kr.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Šepseskaf

A

Šepseskaf – najstarejši znani knjižničar na svetu (3.tisočletje pr. Kr.), knjižničar faraona Keopsa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Njstarejši znani knjižničar na svetu

A

Šepseskaf – najstarejši znani knjižničar na svetu (3.tisočletje pr. Kr.), knjižničar faraona Keopsa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Tel Amarni

A

Tel Amarni
– obdobje faraona Amenofisa III. in Amenofisa IV. (1411-1361)
– 358 ploščic iz različnih materialov
– politična korespondenca v babilonsko-asirski pisavi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Knjižnica v Tebah

A

Tempeljska knjižnica v Tebah
– Ramzes II. (1294-1224)
– relief Totha in Sešat.

Nedaleč stran našli grob knjižničarjev (napisi: Najvišji knjigm Predstojnik knjig). O tem poročal Diodor (30 pr.Kr.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Tempeljska knjižnica v Edfuju

A

Tempeljska knjižnica v Edfuju – knjižnica dobro ohranjena ker je tempelj zasul Nil z naplavinami.

Na stenah je vklesan knjižnični katalog s 37 naslovi. Bogoslužne in druge vsebine (stenske slike).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Hetiti

A

HETITI
• Na območju nekdanje kraljeve prestolnice Hatuši (TUR) našli okrog 20.000 glinenih tablic (tudi mirovna pogodba med Ramzesom II. in hetitskim kraljem Hatuzilom II.).

Našli tudi kataloge, v katerih so tablice urejene po avtorjih.

• Predvideva se, da se bile tablice urejene na lesenih policah (oglje med njimi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Tablice pri Hetitih

A
  • tablice velike cca 20x30 cm, vse iz žgane gline in pisane z lepo enakomerno pisavo
  • vsaka tablica je opremljena z etiketo: kustosom (črta pod besedilom in prva beseda naslednje tablice), etikete (ovalne tablice s skrajšanim naslovom dela),
  • zapisan tudi avtor, kje stanuje, kaj je po poklicu, avtor prepisa, knjižničarjeve opombe

• Predvideva se, da se bile tablice urejene na lesenih policah (oglje med njimi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kustos

A

kustos - črta pod besedilom in prva beseda naslednje tablice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Etikete

A

etikete - ovalne tablice s skrajšanim naslovom dela

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

črta pod besedilom in prva beseda naslednje tablice

A

kustos - črta pod besedilom in prva beseda naslednje tablice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

ovalne tablice s skrajšanim naslovom dela

A

etikete - ovalne tablice s skrajšanim naslovom dela

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Mezopotamija

A
  • Asirci
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Tempeljska knjižnica v Nippurju

A

Tempeljska knjižnica v Nippurju
– 54.000 tablic iz časa 2000 pr. Kr.
- Pod to knjižnico našli še ostanke druge, še starejše knjižnice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Asirci

A

Asirci
• Tempeljska knjižnica v Nippurju – 54.000 tablic iz časa 2000 pr. Kr. Pod to knjižnico našli še ostanke druge, še starejše knjižnice.
• Lagaš/Telloh .
• Asurbanipalova knjižnica v Ninivah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Lagaš/Telloh

A

Lagaš/Telloh
– okoli 100.000 tablic (predhodno roparji ukradli okoli 40.000).
- Predvidoma tam odložene pred 4000 leti (2000 pr. Kr.),
- dokumenti poljedelske narave.
- Tablice odlagali na police ob stenah hodnikov,
- knjižnica v kletnih delih/pod zemljo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Asurbanipalova knjižnica v Ninivah

A

Asurbanipalova knjižnica v Ninivah
– 650 pr. Kr.,
- Asurbanipal je sistematično zbiral stara sumerska, akadska in babilonska besedila.
- Prva velika zasebna knjižnica na svetu, bil je zelo izobražen vojskovodja, zanimal se je za umetnost, literaturo, zgodovino.
- Našli preko 20.000 tablic, prvi zapisi leposlovja, ohranjeni tudi katalogi.
- Knjižnica je bila uničena 612 pr.Kr.

  • > kustosi
  • > tablice povezane v oštevilčene serije
  • > kolofon
    a) tablični katalogi
    b) serijski katalogi
26
Q

Kolofon

A

kolofon - številka v seriji, naslov serije, navedba vira po katerem je bil narejen prepis

27
Q

Tablični katalogi

A

tablični katalogi: zbrani začetki vseh tablic v seriji in s številom vrstic vsake serije

28
Q

zbrani začetki vseh tablic v seriji in s številom vrstic vsake serije

A

tablični katalogi: zbrani začetki vseh tablic v seriji in s številom vrstic vsake serije

29
Q

številka v seriji, naslov serije, navedba vira po katerem je bil narejen prepis

A

kolofon - številka v seriji, naslov serije, navedba vira po katerem je bil narejen prepis

30
Q

naslovi različnih serij

A

serijski katalogi: naslovi različnih serij

31
Q

serijski katalogi

A

serijski katalogi: naslovi različnih serij

32
Q

Grške knjižnice

A

GRŠKE KNJIŽNICE
• Veliko zasebnih knjižnic (misleci, znanstveniki)
• ARISTOTELOVA KNJIŽNICA (384-322)

33
Q

Aristotlova knjižnica

A

ARISTOTELOVA KNJIŽNICA (384-322)
– Aristotel je bil prvi, ki je knjige načrtno zbiral za znanstvene namene.
- Obiskoval Platonovo akademijo, poučeval Aleksandra Velikega, v Atenah ustanovil svojo šolo.
- V knjižnici je imel svoja dela, šolske spise, sodobno grško znanstveno literaturo.
- Usoda Aristotelove knjižnice

34
Q

Usoda Aristotelove knjižnice

A

Usoda Aristotelove knjižnice:

  • po Aristotelovi smrti gre knjižnica v roke Teofrasta, on je bil Aristotelov sošolec, po njegovem odhodu iz Aten je tudi prevzel njegov licej.
  • v prepričanju, da bo po njegovi smrti knjižnico prevzel Nele, je Teofrast knjižnico zapustil njemu.
  • To se ni zgodilo, vseeno pa Nele knjižnico vzame s seboj v Trojo (vzel naj bi samo Aristotelova in Teofrastova dela)
  • Nelejevi dediči so knjige skrili v neki vlažni knjižnici,
  • okoli leta 100 pr.Kr. jih v roke dobi Apellikon, bogat bibliotekar. Le-ta jih da očistiti in prepisati, pri čemer se zgodi veliko napak.
  • Knj. zapleni rimski vojskovodja Sulla in jih odnese v Rim.
  • Po njegovi smrti so knjige prodane.
  • Filozof Andronik te knjige pokupi in jih uredi (Aristotelova in Teofrastova dela)
35
Q

Knjižnica v Pergamonu

A

PERGAMON (270 pr. Kr.)
– knjižnica rivalska Aleksandrijski,
- po tej knjižnici je dobil ime pergament (papirus je bil bolj cenjen, Egipt prepovedal izvoz v Pergamon),
- po propadu naj bi dal Mak Avrelij prepeljati knjige v Aleksandrijo

36
Q

Helenizem

A

HELENIZEM
• Aleksandrija, Pergamon, Pella, Antiohija, Efez (druge knjižnica)
• ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA – Aleksandrija (280 pr.Kr.)
• PERGAMON (270 pr. Kr.) – knjižnica rivalska Aleksandrijski, po tej knjižnici je dobil ime pergament (papirus je bil bolj cenjen, Egipt prepovedal izvoz v Pergamon), po propadu naj bi dal Mak Avrelij prepeljati knjige v Aleksandrijo
• Kumranski rokopisi – najstarejša zbirka rokopisov najdenih v votlinah

37
Q

Aleksandrijska knjižnica

A

ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA – Aleksandrija (280 pr.Kr.)

  • Ptolomej I. je načrtoval znanstveno središče v Aleksandriji, njegov sin Ptolomej II. pa je nato ustanovil Museion (imel je knjižnico, astrološki del, botanični in živalski vrt).
  • Ptolomej II. je imel idejo, da bi se v tej knjižnici zbirala vsa grška dela oz. dela, ki govorijo o Grkih
  • V razcvetu je imela ta knjižnica 700.000 zvitkov
  • Polovica knjižnice je bila v templju, polovica v kraljevi palači (le-ta bolj dostopna vsem)
  • Zbirko knjižnice so gradili tako, da so plačali ogromne vsote za originale, prepisovali dela, jih zaplenili, veliko del je bilo prevedenih in pri tem interpretiranih
  • Poznamo pet možnih usod knjižnice:
    1. Zgorela naj bi zgorela 43-44 pr.Kr., ko je bil Cesar pred Aleksandrijo. Vnele naj bi se rimske ladje in nato še knjižnica
    2. 100 pr.Kr. v bitki med Egiptom in Rimom
    3. Propadla ko krščanstvo postane uradne vera
    4. V 7. stol. naj bi jo požgal Omar zaradi širitve krščanstva
    5. Knjižnica je zaradi slabega financiranja počasi propadla
  • Sistematično urejeni katalogi, rokopisi razdeljeni na glavne lit. skupine in podskupine
  • Kalimah iz Kirene je v svojem delu Pinakes predstavil celotno grško slovstvo (ta način naj bi se uporabil v A. knj.)
  • > Poetične skupine: ep, elegija, jamb, melos, tragedija, komedija;
  • > Prozna dela: zgodovina, govorništvo, filozofija, medicina, pravo.
  • Pri katalogizaciji je najpomembnejša prva črka ‘glavne’ besede v naslovu
  • Pomen Aleksandrijske knjižnice: tekstna kritika, zbiranje gr. Slovstva, skriptorij, knjigotrštvo
38
Q

Kumranski rokopisi

A

Kumranski rokopisi – najstarejša zbirka rokopisov najdenih v votlinah

39
Q

Rimske knjižnice

A

RIMSKE KNJIŽNICE

• Razlikujemo med zasebnimi javnimi in krščanskimi knjižnicami

40
Q

Zasebne rimske knjižnice

A

Zasebne knjižnice:

  • > Emilij Paul (227-160)
  • > Sulla (138-78)
  • > Lukul (106-57)
  • > Ciceron (106-43)
41
Q

Emilij Paul

A

Emilij Paul (227-160)
– vojskovodja in politik,
- prvi ki je knjižnico prinesel v Rim (kot vojni plen).
- Pospeševal je širjenje Helenistične kulture v Italiji (izropal knjižnico v Pelli).

42
Q

Sulla

A

Sulla (138-78)

  • rimski diktator, zavzel Rim, Atene.
  • V Atenah pridobil Appelikonovo knjižnico. Preko te knjižnice zahodni učenjaki prišli v stik z Aristotelovimi deli.
43
Q

Lukul

A

Lukul (106-57)
– rimski vojskovodja.
- Iz Ponta prinesel knjižnico tamkajšnjega kralja in se ‘upokojil’ v Tusculu.
- Knjižnico je dopolnjeval z nakupi,
- uporabo knj. je omogočil vsem, ki jih je zanimala grška kultura.

44
Q

Ciceron

A

Ciceron (106-43)
– državnik, pisatelj, govornik.
- Svojo knjižnico je ustvaril z nakupi in darili.
- Zanj je knjige kupoval in dobavljal Pompij Atik (109-32), priskrbel tudi prepise.
- Atik je Ciceronu posvetil dve knjigi.
- Knjižnico je hranil v palači v Palatinu.

45
Q

Javne rimske knjižnice

A

Javne knjižnice:

  • > Julij Cezar (100-44)
  • > Gaj Avgust Oktavijan (63 pr.Kr-14 po Kr.)
  • > Vespazijan (69 pr.Kr.-79 po Kr.)
  • > Aleksander Severa
46
Q

Julij Cezar

A 
Julij Cezar (100-44) 
– prvi, ki je načrtoval ustanovitev javne knjižnice v Rimu. 
- Želel omogočiti dostop do izobrazbe vsem Rimljanom
47
Q

Gaj Avgust Oktavijan

A

Gaj Avgust Oktavijan (63 pr.Kr-14 po Kr.)
– Apolonov tempelj s knjižnico, dva oddelka – Rimski in Grški.
- Po kraju Palatinu dobila ime Palatina.
- Ustanovil še eno knjižnico in jo poimenoval po sestri – Bibliotheca Octavie (tudi ta ima dva dela).

48
Q

Vespazijan

A

Vespazijan (69 pr.Kr.-79 po Kr.)
– cesar, v Rimu dal zgraditi tempelj in mu pridružil knjižnico (Templum pacis),
- v tej knjižnici redki spisi starih rimskih pisateljev.

49
Q

Aleksander Severa

A

Aleksander Severa
– knjižnica pri Panteonu (okrog l. 200).
- Prva javna knjižnica, ki je v svojo zbirko sprejela tudi vzhodno, krščansko in judovsko kulturo.

50
Q

Krščanske knjižnice

A

Krščanske knjižnice (2. – 4.stol.)

  • > Aleksandrija (Didascaleion)
  • > Cezareja (Origenes)
  • > Jeruzalem
  • > Betlehem
51
Q

Didascaleion

A

Aleksandrija – znamenita katehetska šola Didascaleion, -> ista aleksandrijska tradicija, le da je namesto gr. filozofije poučevala krščansko.

  • Največja predstavnika te šole sta bila Klemens in Origenes.
  • Šola je imela bogato knjižnico.
52
Q

Klemens

A

Klemens (150-215)
– izhaja iz prepričanja, da je krščanski nauk dopolnitev grške filozofije.
- Prvi krščanski pedagog.

53
Q

Origenes

A

Origenes ( 185-254)
– največji učenjak in pisec v zgodovini Cerkve
Cezareja
– preselil v Cezarejo
- imel je 7 pisarjev.
- Napisal delo O principih, ki je prvi poskus teološke sistematike.
- Poskušal spraviti Platonovo filozofijo s krščansko

54
Q

Cezareja

A

Cezareja
– sem se je preselil Origenes
- Šola v Cezareji je imela odlično knjižnico.

55
Q

Evzebij

A

Evzebij - navaja o velikem bogastvu Jeruzalemske knjižnice

56
Q

Jeruzalemska knjižnica

A

Jeruzalem (212) - krščanska študijska knjižnica (škof Aleksander)

57
Q

Betlehem

A

Betlehem – tu Hieronim po naročilu papeža Damaza Sv. pismo ponovno prevede v latinščino

Vulgata (ljudska izdaja sv. pisma) - 4.stoletje

58
Q

Vulgata

A

Vulgata (ljudska izdaja sv. pisma) - 4.stoletje

Hieronim po naročilu papeža Damaza Sv. pismo prevede v latinščino

  • > najprej ga je prevajal iz grškega teksta,
  • > nato pa ga še predelal na podlagi izvirnika (hebrejsko besedilo)
59
Q

Ljudska izdaja sv. pisma

A

Vulgata (ljudska izdaja sv. pisma)

60
Q

Stari vek - časovnica

A

Stari vek: 3500pr.kr - 476 (razpad zahodno-rimskega imperija)

Egipt: 3. tisočletje pr.kr
Hetiti: 1600pr.kr
Mezopotamija - Asirci: 1350pr.kr - 612pr.kr

Grčija:

  • Arhaična doba: 776–500pr.kr
  • Klasična doba: 500–323pr.kr.
  • Helenizem: 323–146pr.kr

Rim:

  • Rimsko kraljestvo: 753–510pr.kr
  • Rimska republika: 510–27pr.kr
  • Rimsko cesarstvo: 27pr.kr –476

Razvoj Knjižnic In Knjižničarstva (7 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions