Razvoj Knjižnic In Knjižničarstva > Srednji vek > Flashcards

Srednji vek Flashcards

(54 cards)

Study These Flashcards
1
Q

Srednji vek - časovnica

A

Srednji vek:

Zgodnji srednji vek: 475-800

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Srednjeveške knjižnice

A

Srednjeveške knjižnice – od samostanske do univerzitetne knjižnice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kodeks

A

KODEKS

  • prvotno lesene tablice prevlečene z voskom
  • za izdelavo kodeksa je potrebno veliko ljudi – srednjeveški samostani so imeli vse pogoje
  • na začetku so v kodekse zapisovali samo nabožno literaturo, ilustratorji so si izmišljevali motive
  • v visokem srednjem veku začne v knjige prodirati posvetno znanje (pesmi, bestiary)
  • v 4. st. (začetek nastajanja kodeksov) je v samostanskih knjižnicah prevladoval pergamentni kodeks
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Pergament

A

PERGAMENT - podlaga za pisanje iz živalskih kož

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Iniciala

A

INICIALA - okrašena prva črka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Miniatura / iluminacija

A

MINIATURA/ILUMINACIJA - s sličico ali risbo okrašen rokopis

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Palimpsesti

A

PALIMPSESTI - stran rokopisa s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Codices rescripti

A

CODICES RESCRIPTI - seznam najstarejših latinskih palimpsesti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

seznam najstarejših latinskih palimpsesti

A

CODICES RESCRIPTI - seznam najstarejših latinskih palimpsesti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

stran rokopisa s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis

A

PALIMPSESTI - stran rokopisa s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

s sličico ali risbo okrašen rokopis

A

MINIATURA/ILUMINACIJA - s sličico ali risbo okrašen rokopis

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

okrašena prva črka

A

INICIALA - okrašena prva črka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

podlaga za pisanje iz živalskih kož

A

PERGAMENT - podlaga za pisanje iz živalskih kož

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Bizanc

A

BIZANC

  • Konstantin Veliki (274-337) – Konstantinopel
  • Cesarska knjižnica
  • Meniške knjižnice
  • > samostan Studios (5.stol.-1204)
  • > Samostan Sv. Katarine na gori Sinaj
  • > na sveti gori Atos – samostan Hilandar
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Konstantin Veliki

A

Konstantin Veliki (274-337)
– zahodni rimski cesar,
- postavil Konstantinopel (Konstantionopoles) (Carigrad), ki postane središče grško-krščanske (bizantinske) kulture.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Cesarska knjižnica

A

Cesarska knjižnica
– ni podrobnosti, je bilo pa v govoru v čast Konstantinu II. omenjeno, da ima cesar v palači dragocene knjige.
- Knjižnica je v požaru l. 475 pogorela, kmalu obnovljena
- dokončno uničena l. 1453, ko so Turki uničili 120.000 knjig.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Samostan Studios

A

pomembna samostanska knjižnica v samostanu Studios (5.stol.-1204),

  • opat Theodoros.
  • Imela tudi skriptorij in Theodoros je določil pravila prepisovanja.
  • Uničili so jo Križarji.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Samostan Sv. Katarine

A

Samostan Sv. Katarine na gori Sinaj,

- v 6. stol. hranila preko 3.000 rokopisov, med drugim tudi Codex Sinaiticus

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Codex Sinaiticus

A

Codex Sinaiticus – biblija v grškem jeziku.

  • Kodeks je bil shranjen na 4ih koncih in končal:
    i) prodan ruskemu cesarju
    ii) Britanski knjižnici
    iii) Rusija
    iv) kjer se je sam nahajal
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Samostan Hilandar

A

na sveti gori Atos so v knjižnicah hranili tudi dela klasičnih pisateljev
– samostan Hilandar.
Rokopisi tam nastajali med 5. in 10. stol.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Gora Atos

A

na sveti gori Atos so v knjižnicah hranili tudi dela klasičnih pisateljev
– samostan Hilandar.
Rokopisi tam nastajali med 5. in 10. stol.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Italija (6.-8. stoletje)

Study These Flashcards
A

ITALIJA (6.-8.stol)

  • Teoderik (493-526)
  • Boetij
  • Kasiodor (490-583)
  • ustanovitev benediktincev
  • Amiatinski kodeks
  • Melk
  • papeževa knjižnica v Rimu
23
Q

Teoderik

Study These Flashcards
A

Teoderik (493-526)
– I. gotski cesar,
- bil je nasilen vendar je spoštoval izobrazbo.
- Na dvoru je imel veliko izobražencev (imel lepo knjižnico).
- Codex argenteus – gotski prevod biblije.

24
Q

Codex argenteus

Study These Flashcards
A

Codex argenteus – gotski prevod biblije

25
gotski prevod biblije
Codex argenteus – gotski prevod biblije
26
Boetij
Boetij, - Teoderikov svetovalec, - skozi filozofijo je odprl vrata novi klasifikaciji znanja (glasba, poetika, astronomija,…)
27
Kasiodor
Kasiodor (490-583) – ustanovil je samostan v Vivariumu (zgrajen po rimskem zgledu), - prepisovanje tekstov označi kot enega najboljših del, ki jih lahko menih počne. - Napisal je dve pomembni deli – Variae (kraljeva pisma) in Instituiones (pouk, navodila – pregled srednjeveške meniške izobrazbe). - knjige je urejal po strokah (nadgradil Boetijev način) – sedem klasifikacij (svobodnih umetnosti), hranili so jih v oštevilčenih armarijih. – ta sistem prevzamejo IRS menihi in ga širijo
28
samostan v Vivariumu
Kasiodor (490-583) – ustanovil je samostan v Vivariumu (zgrajen po rimskem zgledu)
29
Variae in Instituiones
Variae: kraljeva pisma Instituiones: pouk, navodila – pregled srednjeveške meniške izobrazbe
30
Armarij
armarij - shramba, omara za shranjevanje zvitkov, kodeksov, knjig
31
Benediktinci
sv. Benedikt na gori Monte Cassino (529) ustanovi benediktince. - V svojih inštrukcijah zapove branje, - knjige so v redu pomembne, - ustanavljali so veliko skriptorijev. - Razcvet v 11.,12.stol. zaton v 14.stol.
32
Amiatinski kodeks
Amiatinski kodeks - je eden od najpomembnejših ohranjenih svetopisemskih kodeksov (8.stol.)
33
Melk
Melk – benediktinski samostan – lepa knjižnica
34
Irska (6. - 8. stoletje)
IRSKA (6.-8.stol) - Irski menihi misijonarji so širili vero 6.-11. st. - Sv. Patrik (385-461) na sredini 5. st. ustanovi prvi samostan - Sv. Kolumban (opatija Bobbio) - St. Gallen - Winfried/Bonifacij (572-754) – ustanovil več ženskih in moških samostanov v Nemčiji, ljubitelj knjig
35
sv. Kolumban
Sv. Kolumban - ustanovil 36 samostanov in za vsakega naredil svoj prepis Sv. Pisma (na Škotskem) - ustanovil enega največjih samostanov -> opatija Bobbio (614)
36
Sankt Gallen
St. Gallen - Gall (Kolumbanov sopotnik) je ustanovil samostan v Švici – pomembna knjižnica - > katalog s 400 knjigami – 9.stol. (Biblije, dela cerkvenih očetov in teologov, življenjepisi svetnikov, zbirke pisem, zbirke zakonov, besednjaki, astrološka in matematična dela, slovnice, kodeksi (retorični, geografski, medicinski))
37
Španija (6. - 8. stoletje)
ŠPANIJA (6.-8. st) - v tem času Španija cvetoča država - Izidor leta 600 postal nadškof v Sevilli - v ŠPA škofijske in samostanske knjižnice (ustoličenje knjižničarjev) - zaradi visokih stroškov izdelave knjig jih je velikokrat po več vezanih skupaj – privez - ko so Arabci zavzeli Španijo so se samostani ohranili
38
Sevilla
Sevilla – knjižnica v škofijski palači – knjižnica ima 15 omar razvrščenih po strokah (to je veliko). - Pomembno delo Etimologija (napisal Izidor) v katerem obdela vsa področja človeškega znanja (gramatika, retorika, dialektika, matematika, goemetrija, glasba,…). V svojih delih je razložil tudi biblotekarske pojme.
39
privez
zaradi visokih stroškov izdelave knjig jih je velikokrat po več vezanih skupaj – privez
40
Anglija (6. - 8. stoletje)
ANGLIJA (6.-8. st) - krščanstvo na Britansko otočje prišlo iz Irske (Sv. Kolumban) - misijonar Avguštin v Canterburyu (596) postavil benediktinski samostan s knjižnico in skriptorijem - samostan v Yorku (v 8.stol. med najbogatejšimi knj. v Evropi) - v 9.-10.stol Vikingi uničijo vse na Irskem in VB - Cluny (910) – opat Odo tu začel z reformami benediktincev
41
pultni sistem postavitve knjig
pultni sistem postavitve knjig, knjige veljajo za zaklad zato so priklenjene (libri catentati)
42
knjižnica Karla Velikega
knjižnica Karla Velikega (768-814) – bil je nepismen, vendar je imel veliko spoštovanja do znanja – palatinska akademija. - Njegovo knjižnico je urejal Alkuin (*Alkuinova biblija). - Tu prepisujejo lat. dela in pri tem zelo pazijo kako se kaj prevaja (Cerkev velik vpliv na interpretacijo besedil)
43
Kdo je urejal knjižnico Karla Velikega?
Alkuin (*Alkuinova biblija)
44
Papir
PAPIR: - 8.stol. Arabci (reka Amur) - 10.stol. papir v Kairo - 11.stol. Palermo - 12. ŠPA - 13. S ITA
45
8. - 12. stoletje
8. – 12. stoletje - nov - pultni sistem postavitve knjig - knjižnica Karla Velikega (768-814) - papir - v 12./13. stoletju se knjižnice selijo iz samostanov - rokopisi še vedno nimajo naslovne strani - zaton samostanskih knjižnic -> vpadi narodov (Madžari,…) -> družbene spremembe = veča se pomen mest (inštitucije) -> križarske vojne - 1. centralni katalog na svetu - knjižnice avigonskih papežev - knežje knjižnice v Franciji - UNIVERZE - univerzitetne knjižnice
46
1. centralni katalog na svetu
1. centralni katalog na svetu (Registrum librorum Angliae), | 85 avtorjev, 160 samostanov
47
knjižnice avigonskih papežev
knjižnice avigonskih papežev – 1677 zvezkov (danes znanih še okoli 400)
48
Knežje knjižnice v Franciji
knežje knjižnice: FRANCIJA -> Ludvik IX (1226-1270) Bibliotheque de Roi – od Turkov izvedel za bogate knj. in se tudi sam navdušil. - Prednost dal prepisovanju kot nakupovanju. - > Karel V. (1364-1389) – knjižnica v Louvru, - zbirka poučne lit. v fra.
49
Univerze
UNIVERZE: - pravna šola v Bologni (1088); - Pariška univerza(1150) – 4 kolegiji: teologija, filozofija, pravo, medicina; - Oxford (1167); - Cambridge (1200); - Padova (1222); - Rim (1303); - Krakov (1364); - Praga (1366); - > v srednjem veku je bil lahko vsak študent, študentje so potovali od univerze do univerze - > ustanovi se nov ceh – stacionarji – poceni prepisujejo študentsko gradivo
50
stacionarji
ustanovi se nov ceh – stacionarji – poceni prepisujejo študentsko gradivo
51
Univerzitetne knjižnice
univerzitetne knjižnice: knjižnica kolegija Roberta Sorbona (1250), - l.1338 ima 1722 rokopisov, - ima tudi katalog (vsebina rokopisa, začetek drugega ali tretjega lista, prva beseda zadnjega lista, ime darovalca, materialna vrednost/cena). - Knjižnica razdeljena na dva dela – Libraria magna (prezenčna, 26 pultov priklenjenih knjig), Libraria parva (dela za izposojo).
52
Arabske knjižnice
Arabske knjižnice v srednjem veku: - knjižnice pri mošejah, madrasah, palačah - > Bagdad (10.stol.) - > Kairo (1021) – hiša znanosti (40 sob, al-Hakim) - > Tripolis (10.stol.) – 3 milijoni zvezkov, ki jih uničijo križarji - > Buhara (10.stol.) – center velikih knjižnic v tistem času
53
Bagdad
Bagdad (10.stol.) – 36 velikih knjižnic, - 100 knjigarn (uničijo Mongoli 1258); - hiša modrosti (833) = po navdihu Aleksandrijske knjižnice – ekspedicija za iskanje Aristotelovih del
54
Arabske knjižnice na Evropskih tleh
Arabske knjižnice na Evropskih tleh: - univerza v Cordobi (kupovali knjige, 400.000 zvezkov, katalog v 48 zvezkih), - Sevilli, - Malagi, - Granadi
Razvoj Knjižnic In Knjižničarstva
flashcards
Decks in class (7)
# Cards
Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2026 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions