Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Razvoj Knjižnic In Knjižničarstva > 15. - 19. stoletje > Flashcards

15. - 19. stoletje Flashcards

1
Q
      1. stoletje

PREGLED OBDOBJA

A
      1. stoletja (renesansa, protestantizem)
        PREGLED OBDOBJA:
        • več denarja, papir, tisk, naslovna stran, cenzura, stenska postavitev
        • 1492 odkritje Amerike
        • v 14./15.stol. začne nastajati trg s knjigami in prepisi (knjige so precenjene)
        • izum tiska (*v Koreji poznajo tisk že iz 11.stol. – uporabljajo les)
        • inkunabula
        • še vedno prevlada nabožna literatura, vendar začnejo v Italiji že tiskati medicinska dela
        • v 16.stol. dobimo končno tudi naslovnico – zaradi cenzure (pregled nad avtorji, izvodi, kraju tiska)
        • v času protestantizma visoke naklade del (1517)
        • iz Lat. Amerike pred prihodom Evropejcev poznamo Dresden Codex – vsa dela uničena zaradi podob hudiča
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Guttemberg

A

Guttemberg

  • leta 1448 izumi tisk
  • do leta 1455 tiska 200 izvodov Biblije.
  • Po poklicu je bil zlatar (črke so bile narejene iz svinca).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Inkunabula

A

inkunabula – knjiga natisnjena med 1455 in 1500 – okoli 29.000 naslovov (blok tisk)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Dresden Codex

A

iz Lat. Amerike pred prihodom Evropejcev poznamo Dresden Codex (majski kodeks, ima platnice, papir je zložen kot harmonika) – vsa dela uničena zaradi podob hudiča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Zasebne knjižnica v renesansi

A

ZASEBNE KNJIŽNICE:
- premožnejši meščani so imeli agente, ki so jim iskali in prepisovali dela

Zasebne knjižnice:

  • > Francesco Petrarka (1304-1374)
  • > Giovanni Boccaccio (1313-1375)

Zbiratelji:

  • > Poggio Bracciolini (1380-1459)
  • > Niccolò Niccoli (1363-1437)
  • > Basilios Bessarion (1403-1472)
  • > Giovanni Laskaris (1445-1535)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Francesco Petrarka

A

Francesco Petrarka (1304-1374)
– začetnik humanistične izobraževalne ideje,
- zanj knjiga nosilka človeškega duha,
- ljubezen do antične literature.
- Zbral: prepis Ciceronovih pisem, rokopis Virgila,…
- Imel je tudi načrte, da bi odprl svojo javno knjižnico.
- Usoda njegove bogate knjižnice ni povsem znana, govori pa se, da naj bi imel več 100, celo 1000 kodeksov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Giovanni Boccaccio

A

Giovanni Boccaccio (1313-1375)
– avtor zbirke novel Dekameron.
- Ni bil tako premožen, vendar je še vedno strastno zbiral rokopise (Tacitov Annalaes, Historiae).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Poggio Bracciolini

A 
Poggio Bracciolini (1380-1459) 
– zbiral rokopise za papeže in Vatikansko knjižnico, osebna knj.(95)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Niccolò Niccoli

A

Niccolò Niccoli (1363-1437)
– v svoji zasebni zbirki zbral okrog 800 rokopisov,
- prav tako pa je gradil zbirko knjig za Medičejce.
- Po njegovi smrti je Cosimo de Medici njegovo knjižnico kupil in jo odprl za javnost (Marciana, Firence)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Basilios Bessarion

A

Basilios Bessarion (1403-1472)
– ljubitelj in zagovornik grške literature.
- L. 1468 je svojo knjižnico (764 zvezkov) podaril Beneški republiki -> druga javna knjižnica (Marciana)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Javne knjižnice v renesansi

A

JAVNE KNJIŽNICE v 15. stoletju:
Medičejski knjižnici v Firencah:
-> Medicea publica
-> Medicea privata - Laurenziana

V Benetkah:
-> Marciana

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Marciana

A

Marciana
– Bessarionova zapuščina Beneški republiki
- v samostanu sv. Marka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Laurenziana

A

Laurenziana
– zasebna knjižnica Medičejcev (Medicea privata)
- odpre Cosmo de Medici s fondom Niccolija
- tudi postane javna.

-pultna postavitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

bibliotekar v Vatikanski knjižnici

A

Bartolomeo Plotina – bibliotekar v Vatikanski knjižnici

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Vladarske knjižnice v renesansi

A
  • VLADARSKE KNJIŽNICE:

- > Matija Korvin (1441-1490) - knjižnica na dvoru v Budimpešti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Matija Korvin

A

Matija Korvin (1441-1490)
– madžarski kralj (Kralj Matjaž),
- knjižnica nastane iz ‘nič’ na dvoru v Budimpešti.
- Pri zbiranju knjig mu pomaga žena Beatrice.
- Imela naj bi 3.000 rokopisov,
- takoj po njegovi smrti pa se je razgubila.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Papeška knjižnica v renesansi

A

PAPEŠKA KNJIŽNICA (15.stol.):

  • nastane v 8.stoletju,
  • po vrnitvi iz Avignona jo je treba obnoviti.
  • > Nikolaj V. (1447-1455) začne z obnovo, priključi lastno knjižnico (v tem času šteje preko 1000 zvezkov).
  • > Sikst IV. (1471-1484) – v njegovem času Rim postane osrednje kulturno središče, s številnimi dotacijami knjižnica spet ‘zaživi’. Knjižnico tudi odpre za znanstvenike.
  • > Bartolomeo Plotina – bibliotekar (*ustoličenje bibliotekarja);

Vatikanska knjižnica razdeljena na: grški, latinski, prepovedan in arhivski (se hitro loči od Cerkve) del.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Vatikanska knjižnica

A

Vatikanska knjižnica

- razdeljena na: grški, latinski, prepovedan in arhivski (se hitro loči od Cerkve) del

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Palatina

A

Palatina (Heidelberg):

  • nastane v 14.stol. na Bavarskem.
  • Je delno palača, delno knjižnica.
  • V času 30-letne vojne (začetek 17.stol.) jo s pomočjo papeža zasedejo Bavarci.
  • V zahvalo je knjižnica podarjena Vatikanu, ker pa je knjig preveč tja pošljejo bibliotekarja, da pregleda kaj je koristno.
  • Ta bibliotekar je veliko knjig zakuril (ker ga je zeblo), 150 vozov pa dal prepeljati v Rim.
  • V tej knjižnici naj bi bila tudi Trubarjeva Cerkovna ordninga
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Trubarjeva Cerkovna ordninga

A

Trubarjeva Cerkovna ordninga:

  • bila v knjižnici Palatina,
  • zanjo katero je veljalo da je zgorela.
  • Izkazalo se je, da je bila narobe popisana in jo tako odkrijejo v neki nemški knjižnici (o tem delu pisal France Kidrič).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Knjižnice v 16.-17. stoletju

A

Knjižnice v 16.-17. stoletju

  • knjig je vse več, zato jih začnejo postavljati ob stene – dvoranski tip knjižnice
  • razvije se sistem postavitve
  • Dunajska dvorna knjižnica
  • Escorial
  • Bayerische Staatsbibliothek
  • Bibliotheque de Roi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Dvoranski tip knjižnice

A

dvoranski tip knjižnice

- knjižnice se bolj odprejo javnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Sistem postavitve knjig v 16. in 17. stoletju

A

sistem postavitve:

  • omare so označene z rimskimi številkami
  • največje knjige so na spodnjih policah
  • police so označene z latinskimi črkami
  • knjiga nosi št. katera je na polici
24
Q

Dunajska dvorna knjižnica

A

Dunajska dvorna knjižnica:

  • 1368, 1526: Ferdinand I.
  • najprej je bila največja avstrijska knjižnica v Innsbrucku,
  • zaradi zaprtja samostanov je hitro ‘obogatela’,
  • fond se poveča tudi zaradi obveznega izvoda.
  • Knjižničar Hugo Blotius znatno povečal fond in izpeljal pomembne organizacijske ukrepe (16.stol.).
  • Ob koncu 17.stol. je knjižničar Peter Lambeck, preuredil je inventar knjižnice, začel tiskati kataloge.

Na Dunaju se hrani edini znani originalni izvod Trubarjevega katekizma (1550).

25
Q

Hugo Blotius

A

Hugo Blotius znatno povečal fond in izpeljal pomembne organizacijske ukrepe v dunajski dvorni knjižnici (16.stol.)

26
Q

Peter Lambeck

A

Ob koncu 17.stol. je knjižničar Peter Lambeck, preuredil je inventar dunajske dvorne knjižnice in začel tiskati kataloge

27
Q

Kje je hranjen originalni izvod Trubarjevega Katekizma?

A

Na Dunaju se hrani edini znani originalni izvod Trubarjevega Katekizma (1550)

28
Q

Knjižnica v Escorialu

A

Escorial
– vrhunec v času Filipa II (1556-1597),
- kraljeva rezidenca, samostan in kulturno središče.
- Kralj je načrtno zbiral dela vseh ved in iz vseh obdobij, veliko je tudi orientalskih in arabskih rokopisov.
- Knjižnica je bila zaprta za javnost
- v njegovem času pa štela 18.000 knjig.

29
Q

bavarska državna knjižnica

A

Bayerische Staatsbibliothek – bavarska državna knjižnica (1558), hranijo Brižinske spomenike

30
Q

Bayerische Staatsbibliothek

A

Bayerische Staatsbibliothek – bavarska državna knjižnica (1558), hranijo Brižinske spomenike

31
Q

Bibliotheque de Roi

A

Bibliotheque de Roi
– kraljeva knjižnica.
- začetki v 14. stoletju
- Okrog leta 1500 jo ustanovi Ludvik XII,
- knjižnica fond pridobi z zapleni drugih knjižnic.
- V prvi polovici 16. stol. v Franciji prvi uvedejo predpis o obveznem izvodu.
- Leta 1692 knjižnica postane odprta za javnost,
- leta 1789 postane prva nacionalna knjižnica.

32
Q

Kdaj Francija uvede predpis o obveznem izvodu?

A

V prvi polovici 16. stol. v Franciji prvi uvedejo predpis o obveznem izvodu.

33
Q

Javne knjižnice v 17. stoletju

A

Javne knjižnice v 17. stoletju

  • v 17. stoletju knjižnice postanejo bolj odprte za javnost
  • Ambrosiana (Milano)
  • Angelica (Rim)
  • Mazarina (Pariz)
  • Wolfenbűtttel
  • Hannover
  • leta 1688 odprta prva izposojevalna knjižnica v Berlinu
  • Univerzitetne knjižnice v tistem času: Oxford, Heidelberg, Dunaj, Basel, Cambridge, Glassgow,…
34
Q

Ambrosiana

A 
Ambrosiana (Milano) 
– knjižnica prevzame knjige iz samostanov (Bobbio), 
- ustanovijo jo Boromejci. 
- Leta 1609 je odprta za javnost, 
- hrani pa Da Vincijev Codex Atlanticus.
35
Q

Angelica

A

Angelica (Rim)
– ustanovljena 1604,
- 1609 odprta za javnost

36
Q

Mazarina

A

Mazarina (Pariz)
– ustanovi jo kardinal Mazarin,
- leta 1648 je odprta za javnost.
- Knjižnico je uredil Gabriel Naude

37
Q

Gabriel Naude

A

Gabriel Naude,

  • prvi postavil temelje kako organizirati knjižnico.
  • Izdal je neke vrste priročnik v katerem piše, da more biti fond knjižnice raznolik in da more zadovoljiti želje uporabnikov. Hraniti mora gradivo, tudi če le-to ni več aktualno.
  • Izdelal je tudi abecedni in stvarni katalog.
38
Q

Wolfenbűtttel

A

Wolfenbűtttel
– ustanovil vojvoda Avgust (1572),
- sam zbral vso pomembnejšo literaturo in jo tudi uredil.
- V 17.stol. v je bila to najbolj urejena knjižnica S od Alp.
- Odprta za javnost: 1666

39
Q

Hannover

A

Hannover

– knjižničar Gottfried W. Leibniz

40
Q

Gottfried W. Leibniz

A

Gottfried W. Leibniz,
napisal priročnik o ureditvi knjižnice:
- abecedni katalog,
- kvaliteta zbirke je bolj pomembna kot kvantiteta,
- knjižnica je javna institucija,
- pomembno je da se fond vedno dopolnjuje (redni vir denarja),
- določena morajo biti pravila (odpiralni čas,…),
- v zimskem času naj bodo knjižnice ogrevane.

41
Q

Javne knjižnice v Angliji v 17. stoletju

A

Anglija:

  • v 16. Stoletju so ANG knjižnice izropane (tudi Oxfordska),
  • Thomas Bodley, ki je bil diplomant na dvoru Elizabete I. se bogato poroči in tej knjižnici donira knjige.
  • L. 1610 prepriča knjigarje, da začnejo pošiljati obvezen izvod na Oxfrodsko univerzo (knj. se imenuje Bodleian).
42
Q

Knjižnice v 18. in 19. stoletju

PREGLED OBDOBJA

A

Knjižnice v 18. in 19. stoletju (razsvetljenstvo)
PREGLED OBDOBJA:
• vse več bogatega meščanstva (vzpon 3. stanu)
• filozofi se distancirajo od religije
• Enciklopedija
• v tem času nimajo zabavnega gradiva. To se spremeni z izdajo »Trpljenje mladega Wertherja« (1774). Pojavi se literatura, ki ni imela prostora v znanstvenih knjižnicah
- nastanek izposojevalnih knjižnic, ki se usmerjajo na bralce, ki želijo zabavo.
• v začetku 18. stoletja je pri nas 5% pismenih ljudi (javne šole).
• konec 18. stoletja obdobje zaznamuje veliko dogodkov, ki ogrozijo knjižnične zbirke:
-> papež razpusti jezuite
-> Jožefinske reforme (1781)
-> Francoska revolucija, padec Bastilje (14.7.1789)
-> sekularizacija cerkvene posesti in ukinitev samostanov v Nemčiji (1803), Bavarska narodna knjižnica prejme knjige iz 150 samostanov.

43
Q

Enciklopedija

A
  • razsvetljenci pod vodstvom Denisa Diderota začnejo pisati Enciklopedijo (1751-1777).
  • Pri pisanju sta sodelovala tudi brata Grimm, ki sta bila odlična jezikoslovca.
  • Jezuiti protestirajo že po prvem izvodu., po izdaji 2. zvezka pa začnejo kopije zažigati.
  • Skupno je izšlo 10 zvezkov.
  • Katarina Velika, ki je enciklopediste podpirala je predlagala tisk izven Evrope (Rusija).
  • Enciklopedija je pripomogla k razvoju znanosti.
44
Q

Razpust jezuitov

A

papež razpusti jezuite (postanejo nevarni)
– pri nas jezuiti skrbijo za šolstvo in knjižnice (gradili velike knj. > knj. Ludvika Schönlebena).
- Za avstrijske dežele je to velik problem
– prisiljeni so organizirati javne univerze.
- Jezuitski kolegij s knjižnico leta 1774 pogori, ostane nekaj čez 600 knjig, ki se jih da NUKu (ustanovljen 1774).

45
Q

Jožefinske reforme

A

Jožefinske reforme (1781)
– razpust samostanov.
- Knjige iz Kranjskih knjižnic gredo v Ljubljano iz Štajerskih pa v Graz.
- Menihi so dobili pokojnino in se zaposlili kot predavatelji ali biliotekarji.

46
Q

Francoska revolucija, padec Bastilje

A

Francoska revolucija, padec Bastilje (14.7.1789)
- nacionalizacija premoženja
– vse knjige iz Cerkvene posesti gredo v skladišča/depots litteraires.
- Zaplembi cerkvenih knjižnic sledi še zaplemba plemiških knjižnic.
- 1790 zahtevajo še kataloge.
- Prvi bibliotekarski tečaji
– nastane 300 različnih knjižnic.
- V skladiščih več kot 6 mil. knjig, samo v Parizu preko 1600000,
- velikim knjižnicam se fondi podvojijo (pod Napoleonom naj bi šle vse knjige v Pariz, po Napoleonu pa se knjige vračajo v prvotne države (Kopitar).
- Nekdanja kraljeva knjižnica se preimenuje v Bibliothèque Nationale,
- knjižnica bivšega samostana se preimenuje v Bibliothèque de Panthéon (univerzitetna knjižnica; preoblečena stara samostanska knjižnica),
- iz orožarne nastane Bibliothèque de l’Arsenal (osnova knj. brata Ludvika 16.)

47
Q

Bibliothèque Nationale

A

Nekdanja kraljeva knjižnica se preimenuje v Bibliothèque Nationale

48
Q

Bibliothèque de Panthéon

A

knjižnica bivšega samostana se preimenuje v Bibliothèque de Panthéon (univerzitetna knjižnica; preoblečena stara samostanska knjižnica),

49
Q

Bibliothèque de l’Arsenal

A

iz orožarne nastane Bibliothèque de l’Arsenal (osnova knj. brata Ludvika 16.)

50
Q

Izposojevalne knjižnice

A

Od pojava zabavne literature, ki ni imela prostora v znanstvenih knjižnicah nastajajo izposojevalne knjižnice, ki se usmerjajo na bralce, ki želijo zabavo.

51
Q

Knjižničarstvo v 19. stoletju

A

Knjižničarstvo v 19. stoletju

  • v Angliji in Ameriki začnejo ustanavljati javne knjižnice
  • bistveno se spremeni arhitektura knjižničnih zgradb (skladišča ločena od čitalnic, dostop do referenčne literature, ogrevanje, manjši prostori)
  • profesionalizacija knjižničarskega poklica
  • v prvi polovici 19. stoletja preidemo na strojno pridelan papir (manjše knjige, hitrejša izdelava novega gradiva, večji obsegi knjižničnih zbirk…)
52
Q

profesionalizacija knjižničarskega poklica

A

profesionalizacija knjižničarskega poklica (19. stoletje):

  • prve knjižničarske šole (formalno izobraževanje),
  • prve knjižničarske organizacije,
  • strokovna literatura,
  • standardi (konec 19. stoletja: uvedeni prvi standardi, ki počasi postanejo svetovni oz. se začnejo uporabljati bolj na široko)
53
Q

Ljudske knjižnice v 19. stoletju

A

Ljudske knjižnice v 19. stoletju

  • župnijske knjižnice, čitalnice, izposojevalne knjižnice, društvene knjižnice
  • ljudske knjižnice: ustanovljene z zakonom, financirane iz davkov, vsi imajo enake pravice v njej
  • Ameriške knjižnice so bile usmerjene bolj strokovno že od začetka, saj so to, bolj praktično znanje potrebovali v na novo poseljenih območjih ( s pomočjo knjižnic so uveljavljali zakone (zakonske publikacije,…))
  • prve: Anglija, Wales (1950), Boston (1854), Peterborough (1833)
54
Q

Izobraževanje v 19. stoletju

A

Izobraževanje v 19. stoletju

  • bibliotekar = profesionalec
  • formalno bibliotekarsko izobraževanje
  • bibliotekarske organizacije, društva: ALA (1876), VB (1877), 1897 (Švica), Avstrija (1896)
  • INSTRUKCIJE
55
Q

formalno bibliotekarsko izobraževanje

A

formalno bibliotekarsko izobraževanje:

  • stolica za bibliotekarje (1886, Geottingen)
  • dokazila o strokovni usposobljenosti (1879, Francija, 1885, Anglija)
  • tečaji (Melvil Dewey (1851-1931) 1887 organiziral prve bibliotekarske tečaje na Columbia University, kakšne dve leti kasneje pa še prvo knjižničarsko šolo v ZDA)
  • prva knjižničarska šola (1889, ZDA)
56
Q

Instrukcije

A

INSTRUKCIJE:

  • instrukcija Stephan Rauntestrauch (1778)
  • Martin Schrettinger (1800)
  • Charles Brunter (1810)
  • Adolf Ebert (1814) – začasna instrukcija (1825), decimalna klasifikacija
  • UDK – univerzalna decimalna klasifikacija (1895)
  • pruske instrukcije (1899) – dela se razvršča po prvi črki priimka avtorja
57
Q

Nacionalne knjižnice v 19. stoletju

A

Nacionalne knjižnice v 19. stoletju
(financirane iz javnih sredstev in dostopne vsem)
- 1789: Bibliotheque Nationale de France,
- 1800: Library of Congress,
-1848: Wales
- 1854: Boston public library (Thomas Jefferson)
- 1862: škotska nacionalna knjižnica,
- 1865: nacionalna knjižnica v Firencah,

Razvoj Knjižnic In Knjižničarstva (7 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions