SLO do 18. stoletja Flashcards
Samostani na Slovenskem ozemlju
SAMOSTANI NA SLOVENSKEM OZEMLJU:
- Štivan pri Devinu, benediktinci (6.st.)
- Gospa Sveta, benediktinski misijonarski priorati severno od Drave (8.st.)
11. -13.stoletje: - benediktinci (Krka, Gornji Grad 1140)
- cistercijanih (Stična (1135), Kostanjevica na Krki (1234), Vetrinj (1142))
- kartuzijani (Žiče (1160), Bistra (1260), Pleterje (1403), Jurklošter(1173/1212))
13. -14.stoletje: - križniki, dominikanci, minoriti, premostratenci, avguštinci, klarise
- skriptoriji: Stična, Bistra, Kostanjevica, Pleterje, Jurklošter, Žiče, Gornji Grad,…
- najbogatejši kartuzijani in cisterijani
- ohranjenih 159 kodeksov
15. stoletje - turški vpadi
Grajske / plemiške knjižnice
Grajske/plemiške knjižnice:
• Turjačani/Auerspergi (14. st.)
• Celjski grofje (15. st.)
- 16.st.:
-> Plemiške družine: Gall, Rain,…
-> Cerkveni dostojanstveniki: P. Seebach, Baltazar Radlič, J.Tavčar, K. Ravbar,…
-> Posvetni izobraženci: Budina, Viljem Praunsperger, Baltazar Rasp,…
- stoletje
• TRUBARJEVA KNJIŽNICA (1569)
• KNJIŽNICA JEZUITSKEGA SAMOSTANA (1597-1773)
• GORNJEGRAŠKA KNJIŽNICA (1140-1473)
• VALVASORJEVA KNJIŽNICA (1641-1695)
- stoletje
- stoletje
• grajska knjižnica baronov Erbergov
• knjižnica baronov Raigersfeld (Rakovica pri Kranju),
• knjižnica grofov Barbo-Waxenstein (Kranjska)
• ZOISOVA KNJIŽNICA(1747-1819)
- stoletje
Turjačani/Auerspergi
Turjačani/Auerspergi (14. st.)
– Volk Turjaški. Sredi 17. stoletja jo iz grada Turjak preselijo v Ljubljano 1642 (okoli 7000 zvezkov), po potresu 1895 preseljena v Losensteinleithen. Kasneje žal razprodana.
Trubarjeva knjižnica
TRUBARJEVA KNJIŽNICA (1569)
- prva javna knjižnica na slovenskem
- Trubarjeva osebna knjižnica dopolnjena z darovi protestantov (J. Dalmatina, F. Trubar, A. Bohorič, S. Krelj… ) - nad 1500 zvezkov
- ko je šel Trubar v Nemčijo svojo knjižnico zapustil deželi Kranjski -> marca 1569 to zapiše v pismu -> ustanovitev prve knjižnice
- za odkup ponudil svojo knjižnico tudi Adam Bohorič (veliko glasbenih zapisov)
- v času protireformacije nekatere knjige jezuiti zažgejo (1604), druge se pošlje v Gornji Grad in nato 1798 z dovoljenjem škofa v licejsko knjižnico, nazaj v javno rabo
Javne knjižnice
Za javne knjižnice se moramo vprašati, ali je javna v smislu javne službe, ali je javna tako, da je odprta za javnost ter da knjižničar vseeno omejuje posamezniku dostop do gradiva.
Knjižnica jezuitskega samostana
KNJIŽNICA JEZUITSKEGA SAMOSTANA (1597-1773):
- služila učencem in učiteljem
- tu pristale protestantske knjige, knjige Schoenlebena, Pelzhoffera, Erdbergov,…
- leta 1773 je papež ukinil red jezuitov, za takratno avstrijsko cesarstvo to pomeni razpad šolstva, ki so ga zagotavljali jezuitski samostani ~ bivši člani jezuitskega reda so dobivali pokojnino, knjige so bile namenjene v novo licejsko knjižnico
- jezuitskih samostanov je bilo po slovenski deželi kar nekaj, tako da je preostalego gradivo (država je kar zaposlila bivše jezuitske učitelje, da jim ni bilo treba plačevati za nove učitelje) prevzel Tomaž (?)
Gornjegraška knjižnica
GORNJEGRAŠKA KNJIŽNICA (1140-1473):
- benediktinski samostan
- urejal jo je Tomaž Hren
- nekaj časa tu Trubarjeva knjižnica
Valvasorjeva knjižnica
VALVASORJEVA KNJIŽNICA (1641-1695):
- na gradu Bogenšperk
- 1689 natisne Slavo vojvodine Kranjske (prva izdaja), po tem podvigu bankrotira
- knjižnica je obsegala okrog 10.000 zvezkov (ogromno znanstvenih knjig) in 10.000 grafičnih listov, po bankrotu gre v last zagrebške škofije (ni sigurno ali jo je prodal ali podaril v Zagreb)
knjižnica baronov Erberg
knjižnica baronov Erberg
– Kalasanc Erberg zbiral domoznansko gradivo o Kranjski (ne samo rokopise, temveč tudi arhivarje), 7.000 zvezkov
- danes pristala v ljubljanskem naravoslovnem (?) muzeju
Zoisova knjižnica
ZOISOVA KNJIŽNICA(1747-1819):
- zbiral naravoslovna dela (mineraloška in botanična), Zoisov brat je bil botanik in pa slavistična in slovenska dela
- štela je nad 4.000 zvezkov in bila dostopna širšemu krogu posvetnih pisateljev
- 4 leta jo je urejal Jernej Kopitar, ki je z Zoisovim posredovanjem tudi dobil službo na Dunaju (Kopitar mu je nato iz Dunaja pošiljal dela, ki bi jih bilo dobro imeti v knjižnici)
- Zois je zbiral slovenska in slavistična dela, je zelo podpiral slovenski jezik, zahteval je da se poročila pišejo v slovenskem jeziku…
- ohranjen zelo pregleden katalog
- knjižnica odkupljena v začetku 19. stoletja za deželne inštitucije (licejska knjižnica (s tem je dobila prvi večji fond), deželni (danes narodni) muzej)
Javne knjižnice
Javne knjižnice:
- Semeniška knjižnica
- KNJIŽNICA DRUŠTVA (DRUŽBE) ZA POLJEDELSTVO IN KORISTNE UMETNOSTI
- LICEJSKA KNJIŽNICA
Semeniška knjižnica
ACADEMIA OPEROSORUM = AKADEMIJA DELAVNIH (1693) - prva uradno znanstvena knjižnica = Semeniška knjižnica (1701)
- v njej so zbirali pripomočke za ljubitelje slovstva
- ustanovna lista (Dolničar, Herberstein, Prešeren ~ po smrti bojo donirali svoje lastne zasebne knjižnice tej knjižnici)
- knjižnica je bila Cerkvena institucija, namenjena javnosti, imela naj bi celo knjižničarja
- Linhart, ki ni maral Cerkve, je zahteval da gre njen fond v licej ter da se knjižnica spet odpre javnosti
- knjižnica (na dražbah) prodajala knjige, ki jih ne potrebuje (neteološke) in kupovala tiste, ki jih potrebuje
- 215 let preživi nedotaknjena, potem jo zaprejo za javnost (danes kulturni spomenik)
Knjižnica društva za poljedelstvo in koristne umetnosti
KNJIŽNICA DRUŠTVA (DRUŽBE) ZA POLJEDELSTVO IN KORISTNE UMETNOSTI (1767-1787)
- fond obsegal strokovno literaturo
- nabrali okoli 2000 enot gradiva
- knjižnica hitro propade, njen fond gre v javno študijsko knjižnico
- prizadevali so si za ustanovitev javne študijske knjižnice - Jakob von Hohenwart (celo naredili predračun in zbrali denar) -> ideja se obdrži in knjižnica se ustanovi
Licejska knjižnica
LICEJSKA KNJIŽNICA (1774)
– predhodnica NUK (3)
- fond: jezuitska knjižnica, darovi, dela iz zaprtih samostanov, knjižnica generalnega vikarja Peera, knjižnica Raigersfeldov, knj. Društva za poljedelstvo in koristne umetnosti,… = knjižnica ima še preden je ustanovljena veliko del
- Linhart, ki je bil tudi eden glavnih pobudnikov za to knjižnico (napisal tudi pismo guvernerju) - Linhartov predlog organizacije knjižnice (1784)
- ker ni denarja Linhart predlaga, da se združi fonde knjižnic (Cerkvenih, razpadlih, propadlih), dvojnike se proda in kupi nove knjige, poudarek na naravoslovnih knjigah
- Franz Wilde, 1803 prvi katalog knjižnice
- knjižnica je bila ustanovljena leta 1774 odprta za javnost pa 1794
- Franz Wilde, 1803 prvi katalog knjižnice
- stoletje
- stoletje:
- dvorna komisija za študijske zadeve
- Instrukcija predpisana za vse univerzitetne in licejske knjižnice z dvornim dekretom 30. aprila 1778
- postavitev knjižničnega gradiva (signatura XIIc23)
- izdelava katalognega lista in matičnega kataloga,
- abecedni, sistematski in stvarni katalog,
- odprtost in čitalniški red,