soc pogledi Flashcards
soc teorije, kaj so vzroki kriminalitete
Sociološke teorije o vzrokih kriminalitete vsebujejo domnevo, da dejavniki iz družbenega okolja potiskajo ali vlečejo posameznika v kriminalno udejstvovanje in posameznik sam pravzaprav ne more kaj dosti storiti, da bi se izognil svoji “usodi”. Za uspešno preprečevanje kriminalitete je potrebno poznati razlike med družbami, saj imajo te večji pomen oziroma vpliv na količino in pojavne oblike kriminalitete kot razlike med posameznimi osebami!
slaba izobrazba,
revščina,
neustrezne bivalne razmere,
neustrezna socializacija,
razbite družine,
delinkventni vrstniki,
slabo starševstvo,
težave v družini
kriminogeno družbeno okolje.
Soc teorije so…
- Ekonomski pozitivizem
- Socialna patologija
- Družbena dezorganizacija
- Teorije represije in spopada
- Anomija
- Funkcionalistična teorija
- Teorija družbenega nadzorstva
- Teorija etiketiranja
- Socializacijska teorija (teorija učenja)
- Teorija subkulture
Kaj so primarne in kaj sekundarne skupine
PRIMARNE SKUPINE - skupina, ki vpliva na razvoj posameznikovega značaja in posameznika ter ga naredi za sestavni del družbe; v taki skupini člani stopajo v interakcije na intimen in čustven način (npr. družina),
- primarna skupina je pomemben socializacijski dejavnik in dejavnik kasnejšega prestopništva.
SEKUNDARNE SKUPINE - birokratske, organizacijske, heterogene in kompleksne; v teh skupinah posamezniki stopajo v interakcije brezosebno, poslovno in brez čustev (npr. podjetje, univerze idr.).
Teorija pritiska
Domnevajo, da imajo pretirani pritiski na posameznika za posledico prestopniško vedenje.
Ljudje se ne obnašajo konformno in ne upoštevajo družbenih norm in zakonov, ker so pod prevelikim pritiskom, ki jih vodi v storitev kaznivega dejanja.
Kršitve zakonov in odklonskost so nekaj normalnega.
Vzrok takega vedenja je neizmeren pritisk na posameznika.
Ljudje so v bistvu moralna bitja in želijo upoštevati zakone v družbi.
Kritično vprašanje teoretikov teorije pritiska je:
“Kakšen pritisk na posameznika, da se začne prestopniško obnašati?”
Nadzorstvene teorije
Tej skupini teorij je skupna domneva, da je kriminalno vedenje posledica oslabljenih vezi med posameznikom in družbo.
Proces socializacije je ključnega pomena. Če je socializacija v prosocialni kulturi učinkovita, je verjetnost, da bo posameznik postal prestopnik, majhna, v nasprotnem primeru pa posameznik ne čuti pripadnosti konformni družini in se bo vedel uporniško ali celo prestopniško.
Teorije nadzorstva se ukvarjajo z družbenim redom in upoštevanjem sprejetih pravil. Zanimajo jih dejavniki, ki vplivajo na posameznika, da upošteva norme, temeljna hipoteza te teorije pa je, da so ljudje nemoralni in nagnjeni k izvrševanju kaznivih dejanj.
