Merjenje kriminalitete, strah pred kriminaliteto Flashcards
Vrste uradnih statistik kriminalitete
Uradna policijska statistika
Je glavni vir podatkov o kriminaliteti, a hkrati tudi dokaj nezanesljiv vir, očita se ji nedoslednost, nenatančnost in neprimernost za resno analizo kriminalitete
Viktimizacijske študije
neredko ugotovijo dvakrat do petkrat večje število kaznivih dejanj v družbi, kot jih prikazuje uradna policijska statistika. Prikaže najbolj rizične skupine žrtev kriminalitete
Statistika javnih tožilstev in sodišč o rešenih primerih ter kaznovanosti storilcev za kazniva dejanja
Spremembe kazenske zakonodaje
Težave uradne kriminalitetne statistike
točnost posredovanih podatkov, ki je odvisna od pripravljenosti poročanja policijskih postaj in od pripravljenosti žrtev prijaviti kazniva dejanja,
kriminaliteta belega ovratnika tvori izredno majhen delež uradne policijske statistike,
merjenje količnika kriminalitete in usmerjanje pozornosti le na ta pokazatelj,
prečiščevanje statističnih podatkov o kriminaliteti in upoštevanju višine materialne škode, ki jo povzročijo kazniva dejanja,
zavajajoča predstava o deležu določenih pojavnih oblik kriminalitete.
KOLIČNIK KRIMINALITETE OZ. KRIMINALITETNO ŠTEVILO
se izračunava za najpogostejša kazniva dejanja, ki so v različnih kazenskopravnih sistemih podobno opredeljena in obravnavana
Količnik kriminalitete = št. kaznivih dejanj/št. prebivalcev na določenem območju X 100.000
Kriminalna ura
predstavlja časovno pogostost kaznivih dejanj za Združene države Amerike, Takšno posplošeno predstavljanje kriminalitete lahko vodi v ustvarjanje strahu pred kriminaliteto in občutka, da človek nikjer ni varen
Samoprijava, trije pristopi
uporabljena predvsem za merjenje razširjenosti mladoletniške kriminalitete, poleg tega pomaga pri odkrivanju sivega polja kriminalitete,
anonimni vprašalniki,
vzorčenje s strukturiranim ali polstrukturiranim intervjujem,
uporaba vprašalnikov.
Viktimizacijske študije
ugotavljajo raven oškodovanosti s kriminaliteto v določeni družbi, presegajo domet uradne statistike in zbirajo podatke tudi o kriminaliteti, ki ni bila prijavljena policiji.
Kljub temu imajo tudi nekatere pomanjkljivosti:
pomanjkljivo znanje o kaznivih dejanjih,
slabo spominjanje dogodkov (priklic, pozabljanje),
neprimeren način postavljanja vprašanj.
Strah pred krimnaliteto, značilnosti in kaj to je
je v tesni zvezi s skrbjo ljudi za lastno varnost,
je tudi pokazatelj viktimizacije, za katero ni nujno, da je resnična in neposredna,
pogosto ga spremlja prepričanje, da ljudje ne moremo sami ničesar storiti, da bi preprečili lastno oškodovanost, na drugi strani pa strah vpliva na človekovo izoliranost v družb
čustveni odziv oz. zaskrbljenost zaradi kriminalitete ali odziv na simbole, ki jih oseba povezuje s kriminaliteto
Možne razlage strahu pred kriminaliteto, Strah in demografske razlike
značilen je predvsem za urbana okolja,
bolj prizadeva starejše osebe in ženske kot druge dele populacije,
v večji meri je strah prisoten med ljudmi, ki živijo v mestih, manj pa pri prebivalcih ruralnih okolij,
mlajše osebe občutijo strah pred kriminaliteto v večji meri, kot se je to pokazalo v preteklosti,
strah pred kriminaliteto je tudi pomembno povezan z nekaterimi drugimi demografskimi značilnostmi (npr. rasa, nižji ekonomski položaj, življenje v velikih skupnostih).
Osebe, ki živijo v velikih skupnostih, bolj govorijo o strahu kot tiste, ki živijo v manjših.
Možne razlage strahu pred kriminaliteto, Deljena viktimizacija (viri)
poznavanje nekoga, ki je bil žrtev kriminalitete in ki je povedal svojo zgodbo, lahko povzroči sočustvovanje in vživljanje (empatija) v njegove ali njene težave,
javni mediji (TV in drugi elektronski mediji ter tiskani mediji), ki dramatizirano ali realno opisujejo različne kriminalne dogodke.
Možne razlage strahu pred kriminaliteto, Zaznano tveganje in škoda
strah pred kriminaliteto je povezan tudi s škodo, ki jo nekdo lahko utrpi kot žrtev,
nekateri posamezniki menijo, da je tveganje za njihovo viktimizacijo večje, kot je to mogoče dejansko pričakovati.
Možne razlage strahu pred kriminaliteto, Dejansko stanje kriminalitete na nekem območju
čeprav strah pred kriminaliteto ni odvisen od dejanskega stanja kriminalitete na določenem območju, spremembe v obsegu kriminalitete vplivajo na strah pred njo,
zniževanje ravni kriminalitete ne zmanjšuje strahu pred kriminaliteto
