Slovenščina Spračevanje Flashcards
Hlapci povej mi vse o njih?
To je drama ki jo je napisal Ivan Cankar izšla je leta 1910 vendar zaradi neugodnih kritik dolgo časa ni bila uprizorjena. Uprizorili leta 1919 po smrti Cankarja.
Snov:
Družbene razmere na slovenskem okrog leta 1907. Cankar zgubi na volitvah zmaga klerikalne stranke. Preganjanje liberalno mislečih učiteljev.
Literarna smer:
realistična ( politični temelji) Simbolična drama
Literarna vrsta:
Družbeno kritična drama
Ni tragedija
Značilnost tragedije spopad med legalnim in legitimnim
Dramske osebe:
Jerman, Župnik, Kovač Kalander
Tema:
Konflikt med posameznikom in oblastjo
Satirično literarno delo, ki s posmehom napada moralno in socialno škodljive teme.
Jerman
Jerman:
Protagonist ki verjame v ideale. osrednja dramska oseba, vstanavlja
izobraževalno družbo za kmete in delavce , da bi pripomogel k socialnemu kulturnemu in političnemu dvigu ljudstva iz zaostalih razmer. Povezuje se s kovačem kalandrom. je sanjav v ljubezni sentimentalen in občutljiv brez močne volje. notranje bogat politični boj mora opustiti ker se v njem zbudi občutek krivde zaradi bolne matere. Razmišla o samomoru odreši ga glas mrtve matere. jerman hoče iz hlapcev narediti ljudi a ugotovi da bi z njimi moral delati kot z hlapci če bi hotel iz njih narediti ljudi. to se mu je upriralo kar ga je pahnilo v katastrofo.
Župnik
Jermanov najmočnejši nasprotnik. Izkušen politik uporablja različne taktike: izsiljuje grozi. moder človek. poglobljen mislec, ki nima nobenih iluzij. vadikaljna osebnost (ekstremnost) ki ga ne zanima religioznost ampak le pripadnost inštitucij (cerkvi, stranki..) Ni ne kristjan ne idealog. Simbolizera oblastništvo in neetičnost. jermana si želi za sodelavca ker je v njem ugledal možnega oblastnika.
Kovač Kalander
Stoji jermanu ob strani. postavni in pokončni prolestarec. nosilec ideje socialističnega odbora zoper meščanskega rodu. lahko nadaljuje jermanove ideje. preobrača hlapce. borba proti izkoriščevaljski cerkvi
Kaj je modernizem?
odboje pred ekspresionizmom. razlikuje se na ravni jezika ter zunanje vsebine. fokus modernizma ni več na zunanji svet ampka notranjost cloveka. na jezikovni ravni pa so sodobnejši stavki. kršenje slovničnih pravil pravopisnih pravil. posebna tehnika: asociativna pripovedna tehnika. Zapisovanje tako kot misli tečejo.
Notranji monolog Penelope - Odiseja
je modernistična ker ni povezano ni velik začetnic. pisatelj krši pravopisna pravila. vsebina je njeno mišljenje. Dve pripovedni tehniki: prva je notranji monolog. Asociativna pripovedna tehnika. ena asociacija sproži povezavo na drugega.
oobdobja srečko kosovel? dela v njih
LITERARNE SMERI
1. impresionizem - slutnja; Motivi: kraški motivi (burja, ptica Brinjevka, ruj)
2.ekspresionizem - ekstaza smrti; nasprotno impresionizmu razlog za nastanek so: 1sv. vojna, kaos zaradi nesoglasji v svetu. Notranja stiska in razpad vrednot. značilna občutja osamljenosti. Ogroženosti ujetosti in strahu. V nasprotju z impresionisti ki so ustvarjla s pomočjo čutnih utisov so ekspresjonisti našli navdih v notranjem subjektivnem doživljanju sveta. gre za nekakšno moralno in duhovno očiščenje posameznika. jezik ekspresionistov izraža notranje napeta duševna stanja. Pojavljajo se posebne ali nenaravne besede s katerimi je prikazan svet kot ga dojema razbolena in izpovedi želna duša. Značilne barve so: črna ( razpadanje, trohnota, smrt), rdeča ( dinamika, nemir, revolucija, kri), kombinacije rdeče in črne ( bivanska stiska, žalost, obup, razdvojenost). ekspresionističen svet ni tak kakršnega doživljamo s čutili ampak je popačen neskladen prenapet uporablja estetiko grdega. ideje človekov prastrah zaradi osamljenosti smrtne ogroženosti ujetosti razklanosti protest proti vojni klic po revoluciji
3. Konstruktivizem - Kons 5 - v poezijo udrejo nepesniške sestavine matematični izrazi citati izreki ki jih združi v nove pomenske enote. pesniška zbirka integrali je izšla po smrti.
Kons 5
pesem je konstruktivistična izšla je pesniški zbirki integrali. 1967. kosovel jih je naslovel konsi urednik pa integrali. interpretacija bralec mora pesem naprej raztaviti na motivne sklope da odkrije zvezo med njimi.
4 MOTIVNI SKLOPI
1. gre za paradoksalno enačenje zlata in gnoja v tretjem verzu je oboje 0 v času kapitalizma je vse vredno 0. 4 in 5 verz gnoj in zlato mata isto vrednost.
2. številke so pomembnejše od črk. v kapitalizmu je pomembno le tisto kar lahko štejem o merimo (denar)
3. vključi dušo in pravi: ta ki ima dušo torej prave vrednote ne potrebuje materialnega bogastva brezdušnim ljudem pa ne pomaga bogastvo.
4. posmeh svetu oziroma kapitalizmu oslovsko riganje je osebno doživljalska (spoznanje) Tema: duša = človek človečnost ideja pesnikova obsodba kapitalističnega sveta je človeku ukradel dušo človečnost
ekstaza smrti
ekspresionistična pesem ker govori o tem da mora zahodna evropa propast, da lahko nastane nova boljša. Podoba baru rdeče morje. zlati stolpi. ekstaza je zamaknjenost - odtujenost gre za klic razbolele duševnosti za vizijo odrešenja pove nam da mora človek zaradio pohlepa umreti motvi so smrt evrope zahod evropski mrliči. pesnik občuduje naravo. jo spoštuje
novela matkova tina
napisal ivan pregel. snov zanjo je pregl črpau iz resničnih zgodovinskih dogodkov in sicer usmrtitev vodji tolmisnkih kmečkih uporov dogaja se od večera pred tretjim petkom v aprilu leta 1714. dogajanje traja manj kot 2 dni. sočasno potekata 2 zgodbi in sicer tragična zgodba vodji uporov predvsem janeza gradnika ter osebna zgodba tinine težke poti. Tina hoče videti glavo janeza gradnika zato hodi noseča od volč do gorice. do glave pride a jo drugi odženejo. sredi poti nazaj rodi sina v zgodbi se pojavljajo svetopisemski motivi( želja da bi poljubila janezovo glavo. Tinino potovanje kot križev pot) in ekspresionistične prvine protest proti nečlovečnosti. tinina notranja stiska. Privid marije . v noveli se pojavita dve sporočili - ideji. prva opisuje socialno krivičnostupor zatiranih in z rojtvom tininega sina upanje za prihodnje rodove in popravljanje krivic. 2 ideja pa je povezana z religioznim ekspresionizmom ki je razlagal da lahko človeka iz stiske reši le trplenje in božja moč.
socialni realizem
j eknjiževna zvrst oz smer ki se pojavi v slovenski literaturi okoli leta 1930. svoj vrh je dosegla pred 2.sv vojno. njene značilnosti trajajo po 2.sv vojni. socialni realisti skušajo na čim bolj objektiven način prikazati težko življenje malega človeka med obema vojnama. glavna tematika je boj med bogatimi in revnimi kmeti pogosto pa je povezana z nacionalno tematiko. Nekateri avtorji. (prežihov voranc - lovro kuhar, france bevk, tone seliškar, miško kranjec, civilj kosmač) od literarnih zvrsti so nastali predvsem romani povesti novele krajše zgodbe dramatika je bila manj razvita poezije pa skoraj ni bilo.
Samorastniki
Napisal lovro kuhar ooziroma prežihov voranc. spada pod zbirko novel pisatelju namreč zgodba pove stara nana metina najmlajša hči. zgodba se dogaja na krnicah tema je družbena oziroma socialna saj prikazuje krivičen socialni položaj malega revnega kmeta. motivi - velike socialne razlike med bogatimi in revnimi. revščina v tedanjem času nevslišana ljubezen. Meta svojim otrokom sporoča naj bodo v življenju odporni trdoživi ponosni in povezani saj se bodo le tako lahko borili proti krivičnim družbenim razmeram. slog je realističen. pojavljajo se narečni izrazi in arhaizmi( starinske besede)
Književnost NOB
od 1941 do 1945 z oznako književnost NOB poimenujemo odporniško literaturo v sloveniji in jugoslaviji ki je nastala med 2sv vojno ustvarjali so jo tako uveljaljeni kot anonimni avtorji. njena glavna značilnost je služenje cilju revolucije in osvoboditve. namenjena je najširšemu bralstvu gre po obliki za dostopna razumliva besedila. v tem času je nmastala predvsem lirika v pripovedbništvu predvsem krajša proza dramatike je bilo malo predvsem gre za keče - enodejavnike
Delo: Bosa pojdiva Obsorej
pesem je napisal Karl Destovnik Kajuh. Vsebina: 1kitica fant nagovarja dekle da se bosa sprehosita med češnjevimi vejami. 2 kitica primirja češnjeve cvetove z padlimi talci. 3 kitica nabirata češneve cvetove in jih neseta na grob talcev. Tema ki prevladuje domovinska sporočilo osebna čustva je treba podrediti boju za domovino.
Delo: Croquis
avtor: janez menart. 1kitica lirski subjekt je sam pesnik ki sedi v kavarni in pije konjak. marmonata miza za katero sedi je pusta mrzla. lirski subjekt skozi pesem izpoveduje svoje razočaranje nad življenjem. 2kitica lirski subjekt s prstom riše po lužici konjaka ki se je polil lirski subjekt podzavestno slika svet, ki si ga želi riše hišico oz dom v naravi. klopco in lepo ženo z rožami, torej riše toplino doma varnost in ljubezen. 3 kitica lirski subjekt iz sanjarjenja preide v ironijo ko natakar njegove sanje s prtičkom zbriše z eno potezo. 4 kitica lirski subjekt je razočaran nad življenjem sanja in si želi drugačnega vendar za uresničitev sanj in želja ne stori ničesar svojo žalost še naprej utaplja v alkoholu.
