SEMINAR 9 - Javnost in civilna družba Flashcards
avtor
JURGEN HABERMAS
nemec deloval v 60ih
s čim se Habermas ukvarja v svoji razpravi?
z javnostjo in kako se je njena vloga spremenila skozi zgodovino
izpostavi problem javnosti v sodobnem svetu
javnost vrednoti kot pozitivno in je na koncu skeptičen do tega kaj se je z njo skozi zgo razvilo do danes
kakšen pristop ubere Habermas za preučevanje?
interdisciplinaren pristop
kritičen pogled
kaj je javnost?
področje (sfera) našega dr živ, v katerem se lahko razvije javno mnenje.
delček javnosti se konstruira v vsakem pogovoru, v katerem se zasebniki zbirajo v publiko
kaj je politična javnost?
če se javne diskusije nanašajo na predmete, povezane z državno prakso, politiko
kaj je javno mnenje?
naloge kritike in kontrole (nadzor), ki jih publika državljanov neformalno in formalno izvaja nasproti drž organizirani vladi
je sredstvo ki ga ima publika, da komunicira z oblastjo
lahko se vzpostavi z rezonirajočo (=razmišljajočo, razglabljajočo) publiko
kaj je publika?
skupek ljudi, ki se neprisiljeno dogovarjajo o zadevah občega interesa
neprisiljeno tj z zagotovilom, da se lahko svobodno zbirajo, združujejo, izražajo svoje mnenje
komunikacija zahteva sredstva za prenašanje in vplivanje (medije)
publika mora imeti dol prepostavke, da lahko obl svoje mnenje -
- svoboda izražanja
-sv združevanja brez oblastnih posegov, brez zatiranja mnenj
kaj je državna oblast v odnosu do politične javnosti?
nasprotnik politične oblasti
državna oblast velja sicer za “javno oblast” ,a se ta javnost predvsem odraža v skrbi za javno in skupno blaginjo vseh pravnih subjektov
kdaj se je oblikoval pojem javnosti?
šele v 18 st
v sr veku so obstajale javne reprezentacije gospostva
elementi reprezentacije ljudstva z državnim poglavarjem izhajajo iz premeščanske družbene stukture - meščanska javnost
kateri dve vrsti javnosti omenja avtor?
reprezentativna j
meščanska j
kako je z ločnico med javnostjo in zasebno sfero?
težko potegnemo to ločnico
v preteklosti je bilo to močno pomešano
ni jasne ločnice med izvajanjem javne oblasti in zasebnim
če že govorimo o javnosti, govorimo o reprezentativni javnosti
reprezentativna javnost
- vezana na konkretno eksistenco gospodarja
- knez in njegovi deželni stanovi je bil država, ni je le zastopal
- svoje gospostvo je reprezentiral pred ljudstvom in ne za ljudstvo
- publika takrat ni obstajala, ni bilo demokratičnosti in sodeovanja z oblastjo
- vladar ni iskal potrditve v ljudstvu, ne gre za legitimacijo v ljudstvu
- vladar personificira politično skupnost, je ne predstavlja
v kakšnem kontekstu srečamo reprezentativno javnost
sprva vezana na fevdalne oblasti - cerkev, knežja oblast, plemstvo - ki so se razkrojile v dolgem času polarizacije (razpad na zas in jav el)
se jo obravnava v kontekstu:
a) cekrve
b) knežje oblasti
c) birokracija
cekrve in reprezentativna javnost
cerkev svoj položaj spremeni s reformacijo
povezanost z božjo avtoriteto, ki jo je cerkev reprezentirala postane zasebna zadeva
religiozna svoboda = prvo področje zasebne avtonomije kamor se država ne sme vmešavati
polarizacija knežje oblasti
ločitev javnega budžeta od zasebne hišne posesti deželnega vladarja
osamosvojitev institucij javne oblasti od privatiziranega dvora
razvoj javne oblasti - parlament, sodstvo
prehod od reprezentativne v meščansko javnost
repre jav se umika novi sferi “javne oblasti”, ki je nastajala skupaj z nacionalnimi in teriotrialnimi drž
oblikuje se publika (=pod drž subsumirani zasebniki, ki so bili naslovniki javne obl)
obl se trajne upravne tvorbe, stvari se okrepijo - ustvarjati se začne ločnica med javnim in zasebnim - ideja da ima vladar vso oblast se odmika
meščanska javnost
BURŽUAZIJA 18 st
=skupina zasebnikov, ki tvorijo publiko
uporabljali so oblastveno reglementirano javnost “intelektualnih časopisov” proti sami javni oblasti, da bi se z njo pogajali o splošnih pravilih občevanja v svoji (načeloma privatizirani, vendar javno relevantni) sferi blagovnega prometa in dela
javna diskusija je medij katerega modela javnosti?
liberalni model javnosti
kaj je (bila) javna diskusija
temeljni način delovanja javnosti, njen medij
tu nastane f nadzora in kritike
kako so ljudje “dosegli” javno diskusijo
s častnikarji in časopisi, pogovorih v kavarnah in salonih
prej na očeh in ušenish niso bili pripravljeni govoriti o zadevah javnega pomena
javna diskusija je postala vrednota
iskanje rešitev z argumenti in ne s silo ali zgolj z dvigovanjem rok
kaj je svobodni blagovni promet
del ustvarjanja zasebne sfere v gospodarstvu in osamosvajanje od oblasti
kaj je za avtorja meščanska javnost? kaj o tem mislijo zgodovinarji in sociologi?
ideal
so skeptični, ker avtor meščansko ljudstvo predstavi, kot da so res lahko vsi sodelovali pri razpravah
v realnosti pa vse ženske, neizobraženi moški, nepremožni niso mogli sodelovati
kdaj se zgodi preskok pri javnem diskurzu?
oblikuje vedno več krogov iz kavarn, javnost ne obl le en krog z enim mnenjem ampak več krogov z mnogo mnenji
preskok se zgodi, ko ljudje ugotovijo, da lahko javni diskurz usmerijo ne le proti kulturi in umetnosti, ampak tudi proti javnim, državnim zadevam.
kje so zapisani ideali liberalnega modela javnosti? kateri so
upodobljeni so v preambulah prvih sodobnih ustav
- jamčijo za družbo kot sfero zasebne avtonomije
- javna obl omejena zgolj na nekaj f
- sfera zasebnikov, zbranih v publikum, ki kot državljani posredujejo državi potrebne civilne družbe in v mediju javnosti vodijo politično avt v racionalnost
(merilo rac je obči int)
kakšno vlogo igrajo mediji (lib model javnosti)
- nosilci in voditelji javnega mnenja
- orožje strankarske politike
imajo nadzorno f (4 veja obl) - omogočajo javno diskusijo
niso več podvržei oblasti in cenzuri in hkrati še niso povampirjeni s kapitalistično logiko -> kasneje se f javnega mnenja v medijih spremeni - v ospr postavljen dobiček
zakaj lib model javnosti danes ni več mogoč
ker se je publika razširila prek meja meščanstva
ne moremo govoriti o čisti meščanski javnosti, ko se podobno začnejo obnašati tudi druge družbene skupine
(razl izobr, premoženje, spol, etnična prip)
politična javnost danes
v politični javnosti delujejo organizacije, ki so vezane na državo s posredovanjem strank oz neposr sodelujejo z javno upravo
to je pripeljalo do refevdalizacije javnosti
kaj je refevdalizacija javnosti
prizadevanje velikih org, da najdejo politične kompromise z državo in med seboj, po možnosti z izključitvijo javnosti
hkrati se želijo priljubiti javnosti, da bi dobili njeno plebiscitarno soglasje
namestjo iskanja konsenzualnih rešitev se začnejo te org med sabo boriti
preraste v trgovanje
refevd ker se spet začneta stapljati javno in zasebno
- drž posega v zas sfero (soc drž)
- zas org urejajo nekatere drž zadevve (privatno zdravstvo)
zakaj je Habermasova analiza javnosti sociološka=
ker kaže kakšni odnosti se ustvarjajo med ljudmi
kako se javnost (dr področje) spreminja v času in dr prostoru (strukturne spremembe v dr)
razumevanje javnosti je pogojeno z dr kontekstom
