SEMINAR 3 - Sociološki pojem prava Flashcards
avtor
EUGEN EHRLICH
- utemeljitelj soc prava
- pravnik, prof rimskega prava v ROmuniji, jud
- napisal prvo sistrmatično delo soc prava: Temelji soc prava
ehrlichova opredelitev družbe
dr je skupek medčloveških združenj, kjer imajo pos medsebojne stike in so v zajemnih odnosih
država ni privilegirana skupnost je zgolj eno od združenj ki (razen v velikosti) ni v nobenem el znatno drugačna od drugih združenj
kaj je medčloveško združenje
je mnoštvo ljudi, ki v svojih interakcijah pripoznavajo dol pravila kot zavezujoča in svoje obnašanje dejansko prilagajajo le tem
notranji red
povezuje združenja
v notr redu vidimo izvor prava - včasih ga zdrzženje ustvari samo včasih prevzame od že obstoječega
notr red medčloveških združenj ni le pravni red, ampak tudi večplastne norme (običaji, vera, morala, bonton, pravna pravila itd)
ločnica med pravnimi in ostalimi normami
emocionalni odziv na norme, ki je za vsako normo drugačen
pri kršenju pravnih norm je odziv ogorčenje, saj gre za kršenje fundamentalnih pravil
pri kršitvi dr norm odzivi različni
kakšen je odziv pri kršitvah družbenih norm
- jeza (za kršitev morale)
- posmeh (bonton)
- zgražanje (nespodobnosti)
- kritičen občutek večvrednosti (moda)
kritike ehrichove teorije o ločitvi pravnih od ostalih norm
ali res lahko na podlagi odziva vemo, za kakšno dr normo gre
kaj pa dr norme, ki so mešane (ki so tako moralne kot tudi pravne)?
kaj so pravne določbe in kaj pravne norme
določbe: spl zavezujoče formulacije pranvih zapovedi, ki so običajno zapisane v nekem pravnem viru - členi zakona, izreki sodbe - se vežejo bolj na konkretne primere, so formulirane
norme: praov de facto - v praksi udejanjen ukaz, kar se v praksi dejansko upošteva - so efektivna pravila, ki veljajo brez potrebnega zapisa, ne izhajajo nujno iz pravnih določb, se ne vežejo na konr prim
kaj je živo pravo
skupek vseh pravnih norm, ki so del nažega živ in e dejanski izvršujejo
kaj je ključen vir o živem pravu
pravne listine
AMPAK celo živo pravo ni zapisano v njih, ne izčrpajo vsega kar pravo je
živo pravo ki ni zapisano v listinah odkrijemo z opazovanjem
katera 4 pravna dejstva lahko vidimo z opazovanjem
1 -ustaljeno vedenje in ravnanje
2 - oblast oz gospostvo
3 - posest
4 - pravna izjava volje
pravno dejstvo 1 - ustaljeno vedenje in ravnanje
v prihodnje naj postane pravilo to, kakor sse je počelo do zdaj
ustaljenost učinkuje preko “normativne moči dejanskosti”
ustaljenost temelji na tem, da odraža ravnotežje sil znotraj združenja
pravno dejstvo 2 - oblast oz gospostvo
opazujemo razmerje nadrejenosti/podrejenosti
oblast v pol smislu in v smislu avtoritete
vsako združenje se deli na vladarje in vladane
a) razmerja znotraj družine (podrejenost otroka/žene očetu)
b) odnosi dr izvora (suženjstvo, tlačanstvo)
pravno dejstvo 3 - posest
je pravo dejstvo, kjer je posestnik tisti, ki koristi in uporablja stvar skladno z njenim ekonomskim namenom
pravni sis varuje posestnika pri ekonomski rabi
pravno dejstvo 4 - pravna izjava volje
izražanje pogodbene volje pri sklepanju pogodbe oz oporoke
z vzajemnima izjavama volje je sklenjen nek posel
ta izmenjava volj vzpostavlja pravo za ti dve osebi
(npr dogovor s prodajalcem v trafiki o nakupu časopisa)
kaj so norme za odločanje in kaj pravne določbe
NORME ZA ODL:
pravniki izobl da jim pomagajo pri odl - so za sodnike - sestavljajo pravniško pravo
PRAVNE DOLOČBE:
norme ki so nastale s posploševanjem živega prava
= jurisprudenca
materijo črpajo iz odločanja v sodniških razsodbah, a ni sinonim za sodno pravo
primer sodnik ki pri utemeljevanju sodbe normo za odločanje že oblikuje takšno, kakršna naj bi bila zavezujoča v prih prim
prehajanje pravne določbe v normo za odl in obratno
vsaka pravna dol, ki naj služi kot temelj za sodniško odl je sama tudi norma za odl, izražena v besedi in objavljena na avt način
norma za odločanje postane pravna določba, ko
- je zmanjšana na tisti del vsebine, ki predstavlja temeljno načelo,
- ko je ubesedena in objavljena na avtoritativno z zatrjevano spl veljavnostjo
državno pravo VS zakon
drž pravo ne izhaja iz države po svoji obliki ampka po vsebini
je pravo ki je nastao le skozi državo in brez nje ne more obstajati
je notranji red države
ni nujno da ga je sprejela država, ni nujno da so to zakoni, lahko tudi živo pravo
ne vsebuje vsak zak predp drž prava
primer:
statut, poslovnik ne postaneta drž pravo, ker so prevzeli obliko zakona, temveč ostaneta notranji red pravnega razmerja
pravni pluralizem
več vrst prava, ki ustvarjajo medčloveška združenja
pojma prava ne bomo vezali na državo
država seveda ustvarja pravo zase, a izvne njenega delovanja obstajajo združenja, ki sama zase ustvarjajo pravo
pravo negativna in pozitivna opredelitev
kaj pravo NI:
- ne ustvarja ga samo država
- ni temelj za odločitve sodišč ali drugih državnih organov
- ne predstavlja temelja pravni prisli
pravo JE
- red
- organizacija
- ustroj, ki vsakemu članu združenja določi svoje mesto v skupnosti
kaj je organizacija
skupina ljudi postane združenje preko organiziranja
org je red, ki vsakemu posamezniku v združenju dodeli svoje mesto in svoje funckije
