SEMINAR 4 - Družbena pogojenost socialne države Flashcards
avtor
GOSTA ESPING-ANDERSEN
danski sociolog
1900 napisal The three worlds of welfare capitalism
v kateri paradigmatski okvir spada ta raziskava?
v noben
zagotovo pa ne spada v interpretativne teorije ker ni mikrosociološka
kako avtor kritizira druge sociologe
meni da je večina sociologov primerjala drž blaginje le na podlagi enega kriterija -
koliko drž vlaga v socialo
(štipendije, pokojnine, otroški dodatek, socialna pomoč)
on uporabi 3
katere kriterije Andersen uporabi za primerjavo socialnih držav
- kakovost socialnih pravic (razblagovljenje)
- družbena slojevitost
- razmerja med DRŽ - TRGOM - DRUŽINO
kaj je poblagovljenje / komodifikacija
ljudi se dojema kot blago
človekov eksistenca je odvisna od prodaje svojega dela na trgu
koncept poblag se uvede v kapitalističnih dr, ko mora pos “prodajati svojo del moč” na univerzalnih trgih
kaj je razblagovljenje (dekomodifikacija)
s trga umaknemo človekovo delo
ideja je, da bi se človek lahko umaknil s trga dela in vseeno preživel
do razbl pride, ko je soc moč razumljena kot ena od pravic državljanov (soc pravice)
najbolj jasen primer je plačana porodniška
z uvedbo sodobnih soc pravic se posameznikov goli status blaga rahlja
katere 3 režime loči andersen glede na njegove kriterije socialne države
- liberalni tip
- konservativni tip
- socialno-demokratski tip
liberalni tip
SISTEM SOCIALNE POMOČI
- soc pomoč je vezana na potrebo po njej (ne na delovno uspešnost)
- najnižja st razbl
- ljudje se delijo na 3 skupine
a) privileg sk ki je spos zag blaginjo na trgu
b) v pretežni meri vključeni v soc zavar
c) sk prim odv od drž pomoči in stigmati - ravnotežje nagnjeno na TRG - sami smo odg za svoj položaj
- enakost pomembno načilo - lahko imamo le če se drž ne vmešava v trg
primer: ZDA, VB
konzervativni tip
SISTEM SOCIALNIH ZAVAROVANJ
- soc zav dleujejo s plačevanjem premij in prispevkov
- srednja st razbl
- slojevitost se namenoma ohranja - so pravice vezane na poklicne skupine
- ravnotežje nagnjeno k DRUŽINI - = enota za prejemaje dajatev, država se aktivira ko družina ne more poskrbeti zase
- soc zav izključujejo Ž, želi se jih odvrniti od dela
primer: Avstrija, NEM, FRA, ITA
socialno-demokratski tip
SISTEM UNIVERZALNIH DAJATEV
- vsi državljani upravičeni do osnovnega neakega standarda nadomestil, ne glede na prihodke ali del dobo
- najvišja st razbl
- soc pr enake za vse - skuša zmanjšati statusna razmerja in slojevitost
- ravnotežje k DRŽAVI
- enota za prejemanje djaatev je posameznik, je upravičen do njih
- ideal je zmožnost neodvisnosti posameznika
- zlitje liberalizma in socializma (blaginje in dela) - sis si želi polno zaposlenost, a je hkrati od nje odvisen
ali se trije režimi po andersenu pojavljajo v čisti obliki
ne
recimo izjemno socialnodemokratksa Danksa ima sloje
iz teh režimov se sestavljajo skupki, ki tvorijo 3 MODELE DRŽAV:
1 - liberalna država
2 - konzervativna
3 - socialnodemokratska
andersenova opredelitev države blaginje
drž blaginja ni le mehanizem, ki posega v strukturo neenakosti in jo morda odpravlja;
temveč je sama na sebi sistem družbene slojevitosti - je dejavna sila v urejanju družbenih razmerij
kakšno je lahko zagotavljanje drž blaginje? kakšen tip najfrmo v razvitih državah
zasebno, javno
v vseh razvitih državah najdemo zmes zasebnega in javnega zagotavljanja blaginje
režime je mogoče primerjati glede na to, katere bistvene človeške potrebe prevzema zasebni sektor in katere javni